Zapoj ob zvokih bistrega potoka
in dovoli soncu naj bo tvoj
ljubimec.
Steci v skrivnosten gozd skozi
nepokošene dišeče travnike in,
preden se skopaš
v zelenilu skritega jezera,
podari naklon mogočnemu
gorovju.
Postoj na mestu, kjer se sliši
odpiranje listov skozi tišino
polno življenja.
Naj duša zadrhti v objemu
Zemlje...
Nahrani se.
Ponovno je udaril meč pohlepa.
Z ranjenim drobovjem,
z opustošeno globino in
s krvavečimi nedri se opoteka
človekov prijatelj - Zemlja.
Dobro jutro Branka
Šele zdaj sem prebrala tvojo pesem. Veliko nosi v sebi.
Ja, zemlja se vrti in tako na lep način kot si napisala.
Lep dan ti želim,
hope
Hvala hope, lep vikend ti želim.
lp
Branka, lepa pesem, le ... človek se opoteka
v bistvu je zemlja neznansko hitra na svoji kozmični poti
:)♥
Hvala, Talitha! No, če pa že govoriva o astronomiji: zemlja se prav zares opoteka in temu pravimo precesija. V moji pesmi ne govorim o astronomiji, ampak o ranjeni zemlji.
Rada imam naravo in zelo veliko mojih pesmi je njej namenjenih.
Hvala ti za branje in pozornost, ki si mi jo namenila.
Lp
Branka <3
zemlja, ki ostane sama, ranjena - je človek zadovoljen?
konca ne najdem, kljub trudu.
lp
Ne vem kje je problem?
Konc ni obetaven za zemljo, kajti človekov pohlep bo počasi uničil večji del lepote opisane v prvem delu pesmi,
Kdaj bo človek sit? Kdaj se bo zavedel, da mu je zemlja najboljši prijatelj in kdaj bo on sam postal njen prijatelj?
Upam, da sem ti pojasnila.
Hvala za tvoj čas in lp.
vsa ta vprašanja sem našel :) in problema ni bilo. pardon za begajočo retoričnost.
Pesem se konča, in svet se nadaljuje ... -
bolj v tem smislu . Pesem prebudi, zato nisem ostal v njej ;)
Hvala Branka za razumevanje, tudi tebi lp,
J
Vesela sem vsakega komentarja in vsakega dvoma, vprašanja....saj se tako učimo biti boljši.
Hvala tebi in lepo se imej še naprej.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!