Sedim
s tabo v baru
in te čakam.
Pijem senco
vršičkov poletja.
Fužine v odsevih
površin pričakovanja.
Tvoje poglede, jezik vzorcev,
srkam v zlato-rumeno barvo,
ko te poslušam s pogledi,
ko te sprašujem s sonarjem
najinega prostora.
Kaj pa bližina, vprašaš.
Rkatsiteli in Chardonnay
zadiši
v pozlačenih trepalnicah
zgodnjega avgusta.
urednica
Poslano:
04. 08. 2014 ob 22:30
Spremenjeno:
04. 08. 2014 ob 22:31
Trenutek in zlatorumena barva v svetlobi večera, posebno vzdušje. Morda bi spremenila, ker počasi drsiš v bližino, za katero se ne ve, do kod seže -
Srkam senco
tvojih vršičkov poletja.
Kaj meniš?
Lp, Ana
Ana,
nisem te pesmi gledala na ta način, a se mi zdi , da je fino...ker doda to počasno stopnjevanje bližine :)....
( zdaj, ko jo analiziram, mislim , da sem uporabila ...tvojih vršičkov...da bi povdarila, da ga čakam, čeprav je že z mano..)
tako, da hvala....sprejmem :)
in te lepo pozdravljam...
:) Majda
Nežna in skrivnostna pesem, globoka kot je lahko globok okus in barva tistega, ki zleze vanjo. Čestitke,
Ana
Urednica Ana,
hvala za globoko pokrajino besed...
Lep pozdrav,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!