Prvi jok

Zjokala sem se,

ko so me takoj

po ločeni popkovini

prvi užgali po riti.

To je bilo takrat,

ko še nisem videla,

ko je bilo vse še megleno,

šumi so me privlačili

in obraz se mi je nasmejal.

 

Danes sem čedalje

bližje odhodu,

ko se vsa zgodba konča

in pripravljena je krsta

ki.je zaradi dolgega

čakanja že iz mode.

Tudi oprava bo socialna.

In tokrat ne bom jokala.

Zdaj vidim,

a kljub temu

še vedno ne razumem.

A tepejo me kvečjemu

še z besedami krutosti,

zrastla sem

in  se dvignila

nad njihove pete.

IŽ-lev

tomi

Poslano:
20. 05. 2014 ob 17:34

Odpiraš vseh nas neke slutnje,

ki so prisotne kot naše sence

ne vidimo jih s pogledi,

a vemo da so tu nekje

največkrat izza nas.

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
20. 05. 2014 ob 20:35

Nekaterih stvari,

občutkov ni mogoče videti,

da se jih pa čutiti

kot občutek, ki ne vara,

kvečjemu včasih je

preveč kritičen.

Drugače življenje

obstoj z začetkom

in koncem.

Lepo bodi Tomi

hope

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 20. 05. 2014 ob 00:17
  • Prebrano 545 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 82.69
  • Število ocen: 6

Zastavica