(pesem v prozi)

Odkar je zapadel sneg je ta svet drugačen. Zunaj z zasneženih streh visijo ledene, prozorne sveče in, če pogledaš skozi njih, vidiš vse stvari nekako popačene. Smreke, breze in druga drevesa so kakor okamenela. Kdaj natančno pride skrivnostni velikan in jih odčara - se ne ve!
V tem belem dolgčasu, ko se zima še dobro začela ni, je še najbolje imeti klovna na okenski polici, da te zabava in pozabiš na mraz. 
S katero barko plovem skoz ta bedni svet? Vse bolj se mi zdi, da me je vklenil led in da bom zmrznil neznano kje, na kakšnem zaledenelem jezeru.
In kje so race, včeraj jih nisem nikjer opazil, le kam so se skrile, premetenke? Ljudje skrivajo svoje vratove v šale. Sledovi psov in mačk se nenehno križajo in tvorijo čudne verige. Tam, za vogalom stoji pes in se obotavlja, kot pero pesnika, ki si še ne upa izreči skrivnostnih besed. Jaz pa sem le eden tistih, ki se mučijo iz puhlega popoldneva izprositi navdih. Zaman bi spet pisal, kako ni več, kot nekoč, ko sem bil še otrok. Zdaj zeleni travniki dišijo manj in gola, obtolčena kolena so se skrila pod žametne hlače. Ves čas pa se je razdelil na drobne trenutke sreče, veselja in tedne in tedne trajajočo bol. Ukaz ali usoda? Vseeno! Zdaj, zdaj me zvije to breme, ki ga nosim v sebi in odkorakal bom praznih rok od tod. A, glej, kako se tam v to megleno nebo zdaj dvigujejo veje jablan, ki jih spomladi spet okrasi venec popkov, da pozneje, iz odcvetelih cvetov zraste nov sad.

POKLICANJE MATEJA

Ko sem bil star okrog 15 let mi je teta za birmo podarila Biblijo v slikarstvu.

Med vsemi nesmrtnimi mojstrovinami, ki so bile reprudicirane v tej knjigi,

mi je bila najljubša Caravaggijevo Poklicanje Mateja. Slika opisuje prizor, ki je v svetem pismu opisan z besedami:

Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedel pri mitnici, in mu rekel:"Hodi za menoj!" 

In ta je vstal in šel za njim.

Spominjam se, da sem si ob tej sliki prvič resnično zaželel postati slikar. Toda, kot se je kasneje izkazalo, se to ni nikdar uresničilo.

Zato pa v tisti čas datirajo tudi moje prve pesmi. Zgleda, da je bil nazadnje pesniški klic močnejši.

Mnogo let kasneje, bolj točno, na veliki petek leta 2010 je moja mati po radiu slišala interpretacijo sonetnega venca: Pasijon Mengore.

Povedala mi je za ta venec in ker me je stvar precej zanimala, sem se odločil, da poiščem knjigo s tem naslovom.

Po nekaj neuspelih poskusih v knjižnicah in knjigarnah sem se napotil v NUK. Tam, v veliki čitalnici, se mi je potem

ob branju tega korektno napisanega pasijona utrnilo tole vprašanje: Se je avtor sam spomnil, da imata sonetni venec in križev pot

enako število "postaj" ali mu je to nekdo povedal?

 Spominjam se, da sem takrat poskusil napisati nekaj podobnega, vendar mi kar ni in ni šlo.

Šele čez tri leta, spet na veliki petek leta 2013, ko sem znova začutil potrebo, da bi napisal svoj pasijon,

sem uspel zadovoljivo upesniti I. postajo in potem v nadalnjih treh mesecih še ostalih trinajst.

Predvsem na I. in II. postajo je nekoliko vplival Zajčev Križev pot, medtem, ko je magistrale

nekakšen kolaž citatov iz Škofjeloškega pasijona. Govoril sem o Pasijonu Mengore in o vprašanju,

ki se mi je pojavilo ob branju tega venca. Sam avtor mi je v e-pismu na to vprašanje prijazno odgovoril takole:

Na idejo, da imata sonetni venec in križev pot enako "postaj" sem prišel po navdihu Svetega Duha. Drugače si enostavno tega ne znam razložiti, ker je takoj zatem, ko sem se te ideje ustrašil, prišel tudi akrostih Pasijon Mengore z natančno štirinajstimi črkami. 

Kar precej časa sem tuhtal ali naj ilustracije za tole knjigo zaupam kakšnemu akad. slikarju, ko sem se nazadnje po obisku trnovske cerkve, kjer visi Bernikov križev pot,

odločil, da jo ilustriram sam. Razen Janeza Bernika in patra Marka Ivana Rupnika sta na moje ilustracije vplivala še Egon Schiele (X. postaja) in Georg Baselitz (XIII. postaja). Vseh 14 risb je bilo narisanih z belim rotringom na črni podlagi v zadnji tretjini decembra 2013 in so v tej knjigi reproducirani v razmerju 1:1.

Matej Krevs <[email protected]>	23. maj
Za leon.oblak

 

 

 

 

Spoštovani dr. Leon Oblak,

 

 

moje ime je Matej Krevs, doma sem iz Trzina in sem pred približno 4 leti po radiju slišal vaš sonetni venec Pasijon Mengore. Kmalu potem sem šel v Ljubljano, da bi si to vašo knjigo ogledal, vendar  je niso imeli ne v knjižnici ne v knjigarni tako, da sem moral na koncu v NUK-a. Bila mi je všeč, res je lepa knjiga, in res se neverjetno dobro izide križev pot v vašem sonetnem vencu. Tudi sam pišem pesmi in jih objavljam v revijah že več kot 15 let. Tako sem se lepega dne odločil, da krenem po vaših stopinjah in napišem svoj križev pot, ki sem ga tudi ilustriral. 

Moja želja je namreč precej skromna, rad bi s pomočjo založbe izdal to knjigo in sicer v 50 izvodih (na več tudi ne upam) Bil sem že v grafičnemu studiju, kjer smo knjigo že skoraj pripravili za tisk.

Največji problem so založbe, ker nočejo, da pridem k njim osebno, pač pa da jim pošljem pdf-je.

Prosil bi vas, če bi se lahko dobil z vami, pa čeprav samo za 5 minut, da vam pokažem to svojo knjigo, saj sem skoraj od vseh krščanskih založb doživel nekam neprijazen, da ne rečem nekrščanski odziv. Upam, da boste razumeli moj problem in da bo do srečanja dejansko prišlo,

drugače pa vam res ne morem kaj zamerit, saj mi niste ničesar dolžni...

 

Lepo vas pozdravlja 

 

 

Oblak, Leon	23. maj
Za meni

 

 

 

 

Spoštovani gospod Matej Krevs,

 

v zadnjem času sem precej zdoma (pravkar sem prišel iz konference na Slovaškem, kjer sem bil ves teden), ob vrnitvi pa me pričaka veliko obveznosti, tako v službi kot doma.

 

Z veseljem bi se srečal z Vami, vendar v tem trenutku ne vem, kako bi Vam lahko pomagal. Kolikor imam sam izkušnje z založbami, vsako stvar precej natančno pregledajo in ocenijo, preden se odločijo za sodelovanje. To je v današnjem času razumljivo, saj tudi krščanske založbe, tako kot vsi poslovni subjekti, lahko poslujejo le z dobičkom. Če ocenijo, da jim npr. knjiga lahko prinese finančno izgubo, se kljub dobri in globoki verski vsebini, za izdajo morda ne bodo odločili. Najbrž je zato tudi praksa, da želijo imeti elektronsko verzijo, ker si potem lahko vzamejo čas za premislek, oceno in odločitev.

 

Če smatrate, da Vam lahko najino srečanje koristi, bom poiskal čas, bi si pa tudi jaz precej raje ta isti čas vzel za pregled Vašega dela, če želite moje mnenje, ki pa seveda nič ne pomeni.

 

Vse dobro,

Leon Oblak

 

Matej Krevs <[email protected]>	29. maj
Za Leon

 

 

 

 

Spoštovani,

 

pošiljam vam pdf svoje knjige, sicer bi vam poslal že prej, pa se je samo oblikovanje v grafičnem studiju malce zavleklo.

Opomba, (za vsak slučaj) v XII. postaji se prvi verz glasi: Jeno skuz ta martra Božja, kar naj bi pomenilo (jeno= in)

In po tem trpljenju Božjem...

Imam pa tudi eno praktično vprašanje za vas, namreč, ali menite, da bi morali biti tudi v moji knjigi nadnapisi za vsako postajo, kot npr.

v vaši: recimo, I. postaja: Jezusa obsodijo na smrt itd. 

Zanimivo npr. se mi je zdelo, ko sem v letnem zborniku Pasijonski doneski videl objavljen Križev pot Daneta Zajca, (mimogrede, ali ga poznate, oz. ste ga poznali, ko ste se lotili vašega sonetnega venca?) so bili tam tudi nadnapisi posameznih postaj, če pa grem gledat v njegova zbrana dela, kjer je tudi objavljen ta Križev pot, pa teh nadnapisov ni. 

Ko sem pisal svojo pesnitev sem se, razen pri vas, med drugimi, navdihoval tudi pri Zajcu. Od vas sem prevzel (lahko rečeva tudi ukradel) samo idejo in pa občasni poučni ton v tercinah,( v X. postaji npr. v prvi tercini sem samo malce po svoje predelal vaše besede) Zato me v zvezi s to idejo zanima tudi tole: ali ste sami prišli do spoznanja, da ima sonetni venec 14 sonetov, kolikor je tudi samih postaj K. pota (+ magistralni sonet)?

Že kakšno leto potem, ko sem bil seznajen s Pasijonom Mengore, sem v knjižnici naletel na tole pesem ameriškega pesnika:

 

Sonnet - Billy Collins 

 

 All we need is fourteen lines, well, thirteen now, 

 and after this one just a dozen 

 to launch a little ship on love's storm-tossed seas, 

 then only ten more left like rows of beans. 

 How easily it goes unless you get Elizabethan 

 and insist the iambic bongos must be played 

 and rhymes positioned at the ends of lines, 

 one for every station of the cross. (...)

 

 

In prav pred kratkim sem tudi odkril Križev pot iz druge sv. vojne Vide Taufer, ki je nekakšna predhodnica vaši knjigi (ga poznate?).

 

Tako, upam, da vas nisem preveč zasul s podatki in vprašanji,

malce se že veselim izida vašega PM na cd-ju (2015?)

                                    

LP Matej K.

 

Oblak, Leon	30. maj
Za meni

 

 

 

 

Pozdravljeni!

 

Prebral sem Vaš križev pot. Meni je všeč, kar pa nikakor ni zagotovilo, da bo všeč tudi odgovornim na založbah, ki pri odločitvi o izdaji, poleg umetniških, upoštevajo še vrsto drugih kriterijev.

 

Zdaj pa kratki odgovori na Vaša vprašanja:

1. Ni nujno, da so nad posamezno pesmijo tudi imena postaj. Sploh ne.

2. Ne poznam knjige "Križev pot" Daneta Zajca. Veliko je napisanih pasijonov v verzih. Nekateri imajo imena postaj, drugi ne. Sam sem se "vezal" na mozaični križev pot p. Marka Ivana Rupnika, ki je v interpretaciji svojega dela uporabljal imena postaj.

3. Na idejo, da imata sonetni venec in križev pot enako "postaj" sem prišel po navdihu Svetega Duha. Drugače si enostavno tega ne znam razložiti, ker je takoj zatem, ko sem se te ideje ustrašil, prišel tudi akrostih Pasijon Mengore z natančno štirinajstimi črkami. Ne prej, ne kasneje nisem te ideje zasledil v svetovni literaturi. Pesem, ki jo navajate, vidim prvič. Je pa zanimiva.

4. Letnica 2015, kot možno leto izida Pasijona Mengore na zgoščenki, je zgolj informativna. Kadar stvari niso odvisne od mene, ne upam ničesar zagotoviti.

 

Vse dobro in lep pozdrav,

Leon

 

Matej Krevs <[email protected]>	23. maj
Za monika.dezelak

 

 

 

 

 

Spoštovana gospa Monika,

 

moje ime je Matej Krevs in sem na vaše ime prvič naletel v znanstveno-kritični izdaji Škofjeloškega pasijona, kjer ste sodelovali z Matijem Ogrinom. Ko sem šel na internet, da bi morda našel vaš email naslov, sem bil kar malce presenečen nad letnico vašega rojstva, saj nisem pričakoval, da ste še tako mladi:-) 

Razlog, da sem sploh brskal po tej knjigi pa ni bil zgolj radovedne narave, pač pa sem se, hočeš nočeš, moral seznaniti s samim besedilom Škofjeloškega pasijona in takrat, aprila 2013 sem ga tudi dejansko prvič v življenju (rojen 1977) prebral. Ko sem si ven izpisal vse potrebne "starinske" besedne zveze sem se potem lotil dela, ki mi je, (resda v mnogih presledkih) vzelo točno tri mesece časa in sicer od 29. marca do 29. junija leta 2013. 

29. marec leta 2013 pa je bil ravno na veliki petek, kar je močno v povezavi s tem mojim delom in Škofjeloškim pasijonom, napisal sem namreč Matejev pasijon, nekakšen sonetni venec, ki vsebuje citate iz Škofjeloškega pasijona. Točno leto kasneje, se pravi junija 2014 bo ta Matejev pasijon objavljen v literarni reviji Srp, česar se zelo veselim.

Moja prošnja, spoštovana gospa Monika, pa je ta, da vas bi prosil, če bi lahko to moje delo prebrali (vsega skupaj vam vzame 8 min) in morda, če se vam bi zdelo, če vam bi, konec koncev, bilo sploh všeč, nekaj malega napisali kot spremno besedo za knjižnji izid tega M. pasijona, ki se bo zgodil letos poleti ali najkasneje jeseni.

 

Upam, da moje želje niso preveč domišljave in da vas nisem s to svojo prošnjo na kakršenkoli način kaj užalil, saj sem, konec koncev, preprost človek, ki se prvič spopada z nekim takšnim projektom kot je izid lastne knjige oz. pesniškega prvenca,

 

v upanju na pozitiven odgovor in če bo prišlo do le-tega, vam bom poslal še tekst in link svojega besedila,

 

Lep pozdrav Matej 

 

 

MDezelak <[email protected]>	25. maj
Za meni

 

 

 

 

Pozdravljeni,

kar ste mi napisali o Vašem delu, se sicer sliši zanimivo,vendar pa se strokovno bolj ukvarjam starejšim proznim slovenskim slovstvom. Trenutno pa sem tudi zaradi službenih in domačih razmer bolj na tesno s časom, zato si ne upam obljubiti pomoči.
Lahko Vam pomagam le toliko, da Vam povem, da se za vse v zvezi s Pasijonom zelo zanima g. Alojzij Pavel Florjančič ([email protected]s.si),urednik Pasijonskih Doneskov v Škofji Loki, Vaš tekst bi, če bi se mu zdel zanimiv, g. Florjančič verjetno rade volje objavil.

Lepo Vas pozdravljam in Vam želim vse dobro!

Monika Deželak Trojar


2014-05-23 12:09, je Matej Krevs napisal

 

 

Matej Krevs <[email protected]>	26. maj
Za MDezelak

 

 

 

 

Spoštovani, 

 

vesel sem vašega odgovora, kljub temu, da mi, kot ste napisali, ne upate obljubiti pomoči. Zahvaljujem se vam za informacijo o g. Florjančiču, (za katerega še nisem slišal), saj mi zna priti zelo prav. Ker pa človek nikoli ne ve, vam vseeno pošiljam link tega mojega "Križpotnega" venca, če vas morda le zamika, da bi ga prebrali. Ker potihem upam, da se bo to zgodilo, pa se vam hkrati že vnaprej opravičujem, če vas bo pustil hladnega, oz. se vam bo vse skupaj zdelo zguba časa.

(Povezavi dodajam še (lastno) ilustracijo IV. postaje, saj bojo tudi te v knjigi, kot je pri tovrstnih publikacijah že v navadi, npr. Križev pot (Vida Taufer), Pasijon Mengore (Leon Oblak)).

 

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp117/matkre117/mateje117.htm

 

LP Matej

 

 

Matej Krevs <[email protected]>	27. maj
Za alojzij.florja.

 

 

 

 

Spoštovani g. Alojzij Pavel Florjančič,

 

sem Matej Krevs, vaš naslov pa mi je posredovala ga. Monika Deželak Trojar, ki je kot asistentka sodelovala pri znanstveno-kritični izdaji Škofjeloškega pasijona in sicer z besedami, citiram: 

Lahko Vam pomagam le toliko, da Vam povem, da se za vse v zvezi s Pasijonom zelo zanima g. Alojzij Pavel Florjančič ([email protected]s.si),urednik Pasijonskih Doneskov v Škofji Loki, Vaš tekst bi, če bi se mu zdel zanimiv, g. Florjančič verjetno rade volje objavil.

 

Opogumljen s to informacijo sem si rekel, da vam bom pisal o svojem besedilu. Napisal sem namreč Matejev pasijon, (pesnitev), ki vsebuje citate iz Škofjeloškega pasijona, ga tudi ilustriral (14 risb za 14 postaj križevega pota) in v grafičnem studiu Signum pripravil za tisk. Seveda, kot že mnogi pred mano, se zdaj spopadam s problemom založništva, tako da sem zdaj nekako na tisti stopnji, ki jo je Ivan Prijatelj v spremni besedi k Murnovi knjigi Pesmi in romance opisal takole: "V tem času je tudi uredil svoje pesmi, natisnjene v tej knjigi in romal ž njimi, da bi jih prodal, od Kajfeža do Pilatuža, tako, da raje ne govorim o tem ker je prežalostno."

 

Pošiljam vam povezavo te moje pesnitve, ki bo letos junija objavljena v reviji Srp. (Sama revija ima zanimivo tipografijo saj je natisnjena v nekakšni bohoričici, kar še bolj spominja na pisave iz časa nastanka Škofjeloškega pasijona.) 

Bi se pa tudi osebno rad srečal z vami, kar pa bi se lahko zgodilo že to soboto, saj bom šel s sošolcem akad. slik. Simonom J. Finkom na zaključek Ex-tempore, ki se bo dogajal v vaših krajih.

 

 

Še povezava:http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp117/matkre117/mateje117.htm

 

 

V upanju na sodelovanje

vas lepo pozdravlja:

 

Matej Krevs

 

Matej Krevs <[email protected]>	10. jun. (pred 3 dnevi)
Za alojzij.florja.

 

 

 

 

Spoštovani,

 

pošiljam vam pdf. knjige v kateri bo objavljen moj pasijon. 

 

Nekaj besed o samem nastanku tega pasijona: leta 2010 na veliki petek je moja mati po radiu Ognjišče slišala Oblakov Pasijon Mengore. Ker ve, da tudi jaz pišem pesmi, mi je povedala za to knjigo, ki sem si jo potem ogledal v NUK-u. Toda šele čez tri leta (spet na veliki petek) me je zagrabila želja, da bi tudi sam napisal kaj podobnega. Tako sem potem ta križev pot pisal točno tri mesece. Z akademskim slikarjem Simonom Finkom (sošolcem iz srednje) bi se že skoraj zmenila, da bi naredil ilustracije za ta pasijon, vendar sem se, po temeljitem razmisleku, potem odločil drugače. Zdelo se mi je, da mora to knjigo vendarle ilustrirati nekdo, ki izhaja iz krščanske družine (Simon to ni)

in ki ga je, hočeš nočeš, močno zaznamovala katoliška vera. Ker sem v srednji šoli (Oblikovna) imel pouk iz risanja sem se nazadnje opogumil in ilustracije narisal sam in sicer istega leta (2013) okrog Božiča v razmahu treh dni.

 

Upam, gospod Alojzij, da vam bo moj pasijon všeč

in da bo prišlo do sodelovanja,

(pa brez zamere, ker sem vas danes kar meni nič, tebi nič kontaktiral po telefonu)

 

Lep pozdrav,

                     Matej Krevs

 

A. P. FLORJANČIČ	10. jun. (pred 3 dnevi)
Za meni

Ja, je kar prava pasijonska stvar. Čestitka za celovit izdelek. Če bi šlo za prvo objavo v naši publikaciji, ne bi dosti razmišljal. Bomo videli, kako se bodo obnesli naročeni prispevki. Vsekakor pa ga bomo predstavili. Ostaneva v navezi. Prav?

Pasijonski pozdrav,

Alojzij Pavel Florjančič

Matej Krevs