(pesem v prozi)
Odkar je zapadel sneg je ta svet drugačen. Zunaj z zasneženih streh visijo ledene, prozorne sveče in, če pogledaš skozi njih, vidiš vse stvari nekako popačene. Smreke, breze in druga drevesa so kakor okamenela. Kdaj natančno pride skrivnostni velikan in jih odčara - se ne ve!
V tem belem dolgčasu, ko se zima še dobro začela ni, je še najbolje imeti klovna na okenski polici, da te zabava in pozabiš na mraz.
S katero barko plovem skoz ta bedni svet? Vse bolj se mi zdi, da me je vklenil led in da bom zmrznil neznano kje, na kakšnem zaledenelem jezeru.
In kje so race, včeraj jih nisem nikjer opazil, le kam so se skrile, premetenke? Ljudje skrivajo svoje vratove v šale. Sledovi psov in mačk se nenehno križajo in tvorijo čudne verige. Tam, za vogalom stoji pes in se obotavlja, kot pero pesnika, ki si še ne upa izreči skrivnostnih besed. Jaz pa sem le eden tistih, ki se mučijo iz puhlega popoldneva izprositi navdih. Zaman bi spet pisal, kako ni več, kot nekoč, ko sem bil še otrok. Zdaj zeleni travniki dišijo manj in gola, obtolčena kolena so se skrila pod žametne hlače. Ves čas pa se je razdelil na drobne trenutke sreče, veselja in tedne in tedne trajajočo bol. Ukaz ali usoda? Vseeno! Zdaj, zdaj me zvije to breme, ki ga nosim v sebi in odkorakal bom praznih rok od tod. A, glej, kako se tam v to megleno nebo zdaj dvigujejo veje jablan, ki jih spomladi spet okrasi venec popkov, da pozneje, iz odcvetelih cvetov zraste nov sad.
POKLICANJE MATEJA
Ko sem bil star okrog 15 let mi je teta za birmo podarila Biblijo v slikarstvu.
Med vsemi nesmrtnimi mojstrovinami, ki so bile reprudicirane v tej knjigi,
mi je bila najljubša Caravaggijevo Poklicanje Mateja. Slika opisuje prizor, ki je v svetem pismu opisan z besedami:
Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedel pri mitnici, in mu rekel:"Hodi za menoj!"
In ta je vstal in šel za njim.
Spominjam se, da sem si ob tej sliki prvič resnično zaželel postati slikar. Toda, kot se je kasneje izkazalo, se to ni nikdar uresničilo.
Zato pa v tisti čas datirajo tudi moje prve pesmi. Zgleda, da je bil nazadnje pesniški klic močnejši.
Mnogo let kasneje, bolj točno, na veliki petek leta 2010 je moja mati po radiu slišala interpretacijo sonetnega venca: Pasijon Mengore.
Povedala mi je za ta venec in ker me je stvar precej zanimala, sem se odločil, da poiščem knjigo s tem naslovom.
Po nekaj neuspelih poskusih v knjižnicah in knjigarnah sem se napotil v NUK. Tam, v veliki čitalnici, se mi je potem
ob branju tega korektno napisanega pasijona utrnilo tole vprašanje: Se je avtor sam spomnil, da imata sonetni venec in križev pot
enako število "postaj" ali mu je to nekdo povedal?
Spominjam se, da sem takrat poskusil napisati nekaj podobnega, vendar mi kar ni in ni šlo.
Šele čez tri leta, spet na veliki petek leta 2013, ko sem znova začutil potrebo, da bi napisal svoj pasijon,
sem uspel zadovoljivo upesniti I. postajo in potem v nadalnjih treh mesecih še ostalih trinajst.
Predvsem na I. in II. postajo je nekoliko vplival Zajčev Križev pot, medtem, ko je magistrale
nekakšen kolaž citatov iz Škofjeloškega pasijona. Govoril sem o Pasijonu Mengore in o vprašanju,
ki se mi je pojavilo ob branju tega venca. Sam avtor mi je v e-pismu na to vprašanje prijazno odgovoril takole:
Na idejo, da imata sonetni venec in križev pot enako "postaj" sem prišel po navdihu Svetega Duha. Drugače si enostavno tega ne znam razložiti, ker je takoj zatem, ko sem se te ideje ustrašil, prišel tudi akrostih Pasijon Mengore z natančno štirinajstimi črkami.
Kar precej časa sem tuhtal ali naj ilustracije za tole knjigo zaupam kakšnemu akad. slikarju, ko sem se nazadnje po obisku trnovske cerkve, kjer visi Bernikov križev pot,
odločil, da jo ilustriram sam. Razen Janeza Bernika in patra Marka Ivana Rupnika sta na moje ilustracije vplivala še Egon Schiele (X. postaja) in Georg Baselitz (XIII. postaja). Vseh 14 risb je bilo narisanih z belim rotringom na črni podlagi v zadnji tretjini decembra 2013 in so v tej knjigi reproducirani v razmerju 1:1.
|
23. maj
![]() |
![]() ![]() |
||
|
|
23. maj
![]() |
![]() ![]() |
||
|
Spoštovani gospod Matej Krevs,
v zadnjem času sem precej zdoma (pravkar sem prišel iz konference na Slovaškem, kjer sem bil ves teden), ob vrnitvi pa me pričaka veliko obveznosti, tako v službi kot doma.
Z veseljem bi se srečal z Vami, vendar v tem trenutku ne vem, kako bi Vam lahko pomagal. Kolikor imam sam izkušnje z založbami, vsako stvar precej natančno pregledajo in ocenijo, preden se odločijo za sodelovanje. To je v današnjem času razumljivo, saj tudi krščanske založbe, tako kot vsi poslovni subjekti, lahko poslujejo le z dobičkom. Če ocenijo, da jim npr. knjiga lahko prinese finančno izgubo, se kljub dobri in globoki verski vsebini, za izdajo morda ne bodo odločili. Najbrž je zato tudi praksa, da želijo imeti elektronsko verzijo, ker si potem lahko vzamejo čas za premislek, oceno in odločitev.
Če smatrate, da Vam lahko najino srečanje koristi, bom poiskal čas, bi si pa tudi jaz precej raje ta isti čas vzel za pregled Vašega dela, če želite moje mnenje, ki pa seveda nič ne pomeni.
Vse dobro,
Leon Oblak
|
![]() ![]() |
![]() ![]() |
||
|
|
30. maj
![]() |
![]() ![]() |
||
|
Pozdravljeni!
Prebral sem Vaš križev pot. Meni je všeč, kar pa nikakor ni zagotovilo, da bo všeč tudi odgovornim na založbah, ki pri odločitvi o izdaji, poleg umetniških, upoštevajo še vrsto drugih kriterijev.
Zdaj pa kratki odgovori na Vaša vprašanja:
1. Ni nujno, da so nad posamezno pesmijo tudi imena postaj. Sploh ne.
2. Ne poznam knjige "Križev pot" Daneta Zajca. Veliko je napisanih pasijonov v verzih. Nekateri imajo imena postaj, drugi ne. Sam sem se "vezal" na mozaični križev pot p. Marka Ivana Rupnika, ki je v interpretaciji svojega dela uporabljal imena postaj.
3. Na idejo, da imata sonetni venec in križev pot enako "postaj" sem prišel po navdihu Svetega Duha. Drugače si enostavno tega ne znam razložiti, ker je takoj zatem, ko sem se te ideje ustrašil, prišel tudi akrostih Pasijon Mengore z natančno štirinajstimi črkami. Ne prej, ne kasneje nisem te ideje zasledil v svetovni literaturi. Pesem, ki jo navajate, vidim prvič. Je pa zanimiva.
4. Letnica 2015, kot možno leto izida Pasijona Mengore na zgoščenki, je zgolj informativna. Kadar stvari niso odvisne od mene, ne upam ničesar zagotoviti.
Vse dobro in lep pozdrav,
Leon
|
23. maj
![]() |
![]() ![]() |
||
|
|
25. maj
![]() |
![]() ![]() |
||
|
|
![]() ![]() |
![]() ![]() |
||
|
|
27. maj
![]() |
![]() ![]() |
||
|
|
![]() ![]() |
![]() ![]() |
||
|
|
10. jun. (pred 3 dnevi) | ||
|
Ja, je kar prava pasijonska stvar. Čestitka za celovit izdelek. Če bi šlo za prvo objavo v naši publikaciji, ne bi dosti razmišljal. Bomo videli, kako se bodo obnesli naročeni prispevki. Vsekakor pa ga bomo predstavili. Ostaneva v navezi. Prav?
Pasijonski pozdrav,
Alojzij Pavel Florjančič
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!