V NAROČJU TIŠAVJA
Obuta v tišino
korakov ne štejem
čez hrupno nižavje.
Odeta v vedrino
z očmi zavejem
nad nizko goščavje.
Požiram strmino,
odmevom se smejem
tja v modro višavje.
Iz hrupa nižavja,
čez grebene višavja,
v naročju Tišavja
tiha in sama,
mirna in srečna,
sem zopet doma.
korakov ne štejem
čez hrupno nižavje.
Odeta v vedrino
z očmi zavejem
nad nizko goščavje.
Požiram strmino,
odmevom se smejem
tja v modro višavje.
Iz hrupa nižavja,
čez grebene višavja,
v naročju Tišavja
tiha in sama,
mirna in srečna,
sem zopet doma.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ida Semenič- adisa
- 22. 11. 2008 ob 14:37
- Prebrano 911 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 529
- Število ocen: 15
