Moral bi iti
po poti tvojih pisem.
Le s pogledom sem se naslanjal nanje
in vonjal besede,
ki so vele iz njih.
Moral bi
preskočiti udarce lastne zavesti
in ne le čepeti na postaji
kjer zapornice, prežete od strahu, molčijo.
Moral bi
verjeti v romane,
ki so se vrtinčili
globoko pod lupino obstoja,
v bajke, ki bi me potegnile v smisel
ali iz njega.
Da bi premaknil samega sebe
v čas miselnih razpotij
in ravnal drugače,
bi se moral
še enkrat roditi.
Poslano:
13. 01. 2014 ob 11:06
Spremenjeno:
14. 01. 2014 ob 06:28
Samo razmišljanje :)
Če se bi ponovno rodil, bi bil nepopisan list, brez spomina na prej in morda bi zopet drselo skozi prste. Ni popravnih izpitov. Samo tu in zdaj. Ko se odločamo, se v danem trenutku za najboljše, morda samo kasneje izgleda, da odločitev ni bila prava. Vse je tako, kot je in tudi drugačno. Pač smo.
Lp, Essentia! :)
Poslano:
13. 01. 2014 ob 11:26
Spremenjeno:
14. 01. 2014 ob 06:28
Se popolnoma strinjam s tabo pi.
Razmišljamo kaj vse bi lahko storili. Oziroma (še huje) kaj bi morali storiti. Nekaterih stvari se ne da popraviti, druge morda;
Kot si dejala-smo tu in zdaj. Nesmiselno je objokovati stvari, ki jih nismo storili. V tem življenju. Kdaj drugič, morda, spet nekaj novega, vprašanja, upanje, spoznanja,...
Vse dobro ti želim!
Lp, Essentia :)
Poslano:
13. 01. 2014 ob 11:52
Spremenjeno:
13. 01. 2014 ob 11:53
človek se ne rodi kot bel list. obratno je, število nevronov in operacije, ki se zvršijo, pričajo na pravo genetično znanje o celotnem kozmosu. Prva mitoza, ko se kromosomi delijo - je celost duha in inteligenca vesolja. Da se človek lovi v duše, je njegova moč, da si naredi plafon, strop čez spomin (kao svoboda, ki jo tule uredniki kar lepo dezuporabljajo)
... in reinkarnacija je neizbežna. Failure. Lahko pa prideš na zemljo pokukat.
to sem prišel povedat Ljudeja, kakšen bel list. slepota ni slepota, ne glejte v sonce, glejte sočloveka v oči, pa bo.
ne objokovati, saj je ta roštilj zabava, dokler ti enkrat ni zadosti. tale pesemsi, je odlični arhetip za jamo duševnosti, kjer se ljusje s svojimi demoni vozijo na metlah, in mislijo da jih jahajo ...
no, ne človek, ne metla ni brez niti.
če vemo kaj so škarje, list pokaže barve.
jesen u meni z vsemi letnimi časi, je le dan.
če želiš krojiti, potrebuješ ostre škarje ;)
punce vzletajo brez smodnika, to je lepo.
tiste dve črti, k jih pa tuki vidimo, pa opažam, da gre za naključno natikanje pramen. čemu, zakaj, pitaj boga.
pa ne v usta
Poslano:
13. 01. 2014 ob 12:36
Spremenjeno:
13. 01. 2014 ob 15:59
V pratiki je pisalo, da bo jutri sonce. Bejš no?!
Naj se rodi en Einstein, da mu ne bo treba spet štet na prste, vse od začetka. Znanje ni enako pamet.
Ta duh in inteligenca vesolja pa bosta odločala zame. Ali bom spet švignil mimo vseh "pravil".?
Čarovnice so pa itak ostale brez metel. Vse so na sesalcih.;)
Lep dan vsem skupaj!!!
Essentia
Poslano:
13. 01. 2014 ob 16:59
Spremenjeno:
13. 01. 2014 ob 18:24
Vedno bolj mi postaja všeč uporaba "moške perspektive". Hm, morda smo res ljudje sestavljeni iz dveh polovic, dveh delov, pa sedaj odkrivam nekaj, čemur pravim Jaz.
Energija=masa*tvoje ime na kvadrat/ Wau, to mi je ful všeč! Ime kot ime, kot del celote ali pač celota sama/bistvo.
Lep dan ti želim, Essentia
Poslano:
13. 01. 2014 ob 18:29
Spremenjeno:
13. 01. 2014 ob 18:43
absolutno dokler nisem, bil, bil ženska, sem ne mislil, da bi pisanje lahko, nekaj kar znati se da - (ti ) lahko bilo; čut ovit o
toča sonc
UTEŽ
A ni srce - resnica
(ki bi)
-je ...
Kaj?
(kar tam ...)
j e z i k a
Ž E T O N
- - o - -
- l o v -
c l o v e
----------
k o n e c
(k i č a s-t)
pogum
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!