Čas se izgubi
tam, kjer moj pogled
objame mrtvo polje,
tesnoba stiska
vsako suho bilko,
da jo dokončno zaduši.
Ko tišina pokriva zaledenele brazde
zemljine golote,
da ta klone
pod svojo samoto,
se bolečina spotika
ob štrclje nekdaj zelene koruze,
v njih išče spomine življenja.
Tam kjer uho prisluhne tihožitju,
v njem odmeva tvoja odrešitev
skrita v zadnjem izdihu.
Hvala za opozorjeno napako.
Bom takoj popravila.
LP Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!