Zdaj, zdaj

bo spet zabrenčala rdeča luč,

ki s svojim odsevom reže vonj

po grenkem razkužilu,

tu,

kjer vsak korak žigosa svojo žalostno zgodbo

na gladko površino

se mešajo nemi pogledi

in se spotikajo ob vsako kapljico,

ki počasi polzi proti negibnemu telesu.

Iščem te v tvojih očeh,

kjer te skoraj ne najdem,

ko se izgubljaš v utesnjenosti

premajhne obleke

sto krat prebodene z iglo,

ko se utapljaš v vodi

iz lastnega izvirka

upajoč,

da ujameš še pravi čas,

da zaslužiš tisti kos,

ki ga nekdo

nikoli več ne bo potreboval.

V blazino skrite molitve

kvačkajo niti upanja,

a kazalci neusmiljeno korakajo

svoj (pre)počasen marš,

ko spet zabrenči rdeča luč.

Neni