Še prej belo,

zdaj črno je postalo,

kot da svetlo ni smelo,

zdaj je temno ukazalo.

Na mesto zgrnila se je tema

in vendar ljudje ne spijo,

sem in tja po ulicah drvijo,

meni pa to miru ne da.

Zakaj noč tako dolgo traja?

Saj ni konec sveta.

Morda pa sončni mrk vztraja,

se na ure, dneve ne spozna?

Še vidim svetlo sonce,

vendar meni več ne sveti

in ne iščem svoje sence,

kot sem jo pred leti.

Temno siva podlaga

beli list je prekrila

in črna pika kot zgaga,

v moje oči se je zarila.

Zdaj le še moč mi je

svoja ušesa dobro napeti,

kot je veselo ptičje petje,

v njih prijeten zvok ujeti.

Neni