Poletna slika, ki skorajda razpade v najmanjše delce - kot pri fiziki ;) Nedoločenost je občutje, ki se razkraja v vročini in pri različnih hitrostih branja se znova razporedi v kalejdoskopske pojave neverjetnih oblik. Pesem je hkrati nekakšna mešanica občutenega, videnega, predstavljivega, izmišljenega in nerealnega. Kljub temu ne deluje hermetično. Čestitke,

Ana

Ana, najlepša hvala za kalejdoskopsko interpretacijo in priznanje. Verjetno je ta slika res del ene večje slike;) Lep pozdrav, Jupiter!

Dovolim si danes malo pobrskati po poetesinem ustvarjanju in v spomin se mi prikličejo Ledene girlande, ki jih je objavljala konec prejšnjega leta (kar poiščite!). V poletje se je prikradlo ledeno občutje, tako zamrznjeno, hladno stanje, stanje odtujenosti. Lirski subjekt se sprašuje, kje je meja stika. Ali pa kje se stik začne. Kdaj stik preraste v dotik, dotik v odmik, odmik v mik in mik morda spet, morda pa res spet v stik. Lirski subjekt se vpraša še nekaj - kako bi bilo, če bi bilo drugače? Če bi en drobec časa preživel drugače, eno besedo izrekel na drug način; en pogled usmeril v drugo, drugačno smer. 

Pesem me ponese nazaj k osnovnim filozofskim vprašanjem in k ogromnemu vprašaju, ki bdi nad kaj bi bilo, če bi bilo. Metaforika, občutja, ki nam jih lirski subjekt predstavi in ideja pesmi vse skupaj zaokrožijo v celoto, ki ji vsekakor moram izreči pohvalo. Res dobra pesem.

Lp,
Lucija