Bedim
v senci
noči.
Premikam
po ekranu
besede.
Včasih
zadenem
jedro,
okoli katerega
skozi dan
brenčijo
glasovi.
Poslano:
28. 07. 2013 ob 17:34
Spremenjeno:
28. 07. 2013 ob 23:54
Zelo preprosto zastavljena pesem - kratki verzi, le tri kitice, dokaj preprosto besedje - z močnim učinkom in večplastnostjo. Dejavnost lirskega subjekta nas lahko spominja na igranje rač. igric. Premika besede po ekranu. Ali s temi premiki kaj išče, lovi, spreminja, gradi? To je prepuščeno bralcu. V zadnji kitici pove le, da včasih zadene jedro (kar pa ni nujno cilj igre - morda je le naključje, kot je toliko pomembnih malenkosti, ki vplivajo na nas), in tu poveže virtualo z realo: dan, brenčanje, glasovi. To je stvarnost. Tu je še zanimiva časovna zanka: ali zadene jedro, okoli katerega so čez dan brenčali glasovi (in ga zadene prav zato, ker to brenčanje zazna?), ali pa jedro, okoli katerega BODO čez dan brenčali glasovi (ker bo ostalo v spominu LS in se morda prelevilo v pesem). Čestitke.
Iskrene čestitke za Podčrtanko moje.
Čestitke Irena :)
Všeč mi je :)
Lp, Lea
Dobro jutro Aleksandra,
Hvala Ti za lepo razlago, sem šla še enkrat brat.
Res je, odlično si jo analizirala.
Želim ti vse dobro,
Irena
Poslano:
29. 07. 2013 ob 00:16
Spremenjeno:
29. 07. 2013 ob 08:28
Dobro jutro Lea,
Hvala Ti.
Želim ti lep novi dan, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!