bili so dnevi
v črni kuhinji
umazani in temni
roke so križale mamo
otroci smo se povijali
okoli nje
z belimi očmi
deska tega ne bo oprala
saj ni neumna
pogledi so zabijali
s svojo mirnostjo
pestovali madeže
da so odkorakali
do naslednjega
razbitega kolena
pred hišo
so saje na obrazu kričale
popravljam dežnike
oblačilo brez otroka
je momljalo
gospa
blusimo noze
kje si gospa
soseda je s kozico
na prsih
in vedrom vode
na glavi
rojevala najmlajšega
miro večerja miroooo
naši želodci so
stegovali dlani
jaz bi tudi teta
daj še meni
in vse je bilo tako svetlo
Poslano:
11. 07. 2013 ob 17:16
Spremenjeno:
11. 07. 2013 ob 17:17
Kakve slike!
Jagoda, hvala!
Lp,
Vesna.
Poslano:
11. 07. 2013 ob 18:20
Spremenjeno:
11. 07. 2013 ob 19:05
in vse JE tako svetlo!
Poslano:
11. 07. 2013 ob 19:36
Spremenjeno:
12. 07. 2013 ob 02:14
ČUDOVITO!
Jaz bi tudi teta, daj še meni ........ spomin na levega devžeja in še veliko spominov! HVALA!
Poslano:
12. 07. 2013 ob 10:09
Spremenjeno:
24. 07. 2013 ob 08:47
Milen, seveda JE tudi zdaj svetlo....
Irena, hvala tebi za zelo občuten komentar!
Lp,
Vesna.
Poslano:
12. 07. 2013 ob 16:27
Spremenjeno:
12. 07. 2013 ob 21:42
Pozdravljena, Vesna; ne moreš skriti, za koga bije tvoje srce; čestitam; lp, Breda
Hvala, Breda!
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!