IKAR
Leti do sonca in še više,
s krili iz voska,
lažji od metulja,
le z zamahi svojih rok.
V svetlo razbeljeni obok
se riše čudežna krivulja.
Sam sebi bog
še više hoče,
dokler mu sonca
ljubosumje vroče
ne raztopi ponosa.
Ko morja se dotakne
noga bosa,
zemljan ubog
ponižan leže
v posteljo iz mulja.
s krili iz voska,
lažji od metulja,
le z zamahi svojih rok.
V svetlo razbeljeni obok
se riše čudežna krivulja.
Sam sebi bog
še više hoče,
dokler mu sonca
ljubosumje vroče
ne raztopi ponosa.
Ko morja se dotakne
noga bosa,
zemljan ubog
ponižan leže
v posteljo iz mulja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: daya
- 19. 08. 2008 ob 11:52
- Prebrano 627 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 100
- Število ocen: 3
