krasno, ruj. par stvari me bega - mislim tako, skladenjsko, drugače pa je pesem prav super, tako lepo teče in pove! zgodbo, nič preveč zaoklepajena, nič v razne odvode shermetizirana:

bom šla kar v pesem s svojimi pomisleki:

leteči holandec

sedlo je najina metafora

ampak jaz nisem

 džokej, ne konjerejec,

še manj konjederec,

veterinar, podkovač  ali pa

jahač kar tako (le prebrisan)

noben konj, mula niti

hlev sploh ni moj    (brez vejice)

-

na skrivaj prihajam

v tišini

brez biča, stremen ...

nalahko

(da kdo česa ne opazi)

napravljen sem golo

kot noči,

v katerih izginjava  prozorna, (vejica)

 s steklom besed med nama

 narediva zastor (prizmo)

sedlo puščam viseti

(na pregradi)

tako govori, da je

vse na svojem mestu

(in nič drugače -

prej sem prihajal s kolesom

brez sedeža

 ampak se ni obneslo -

zdaj pridem le z metlico,

da zabrišem sledi v prašnih

tleh, ki jih narediva

sem in tja

okoli hleva)

preden se od-lepiva, (vejica)

 z grivama  skupaj

 spleteva uzdo

vse se zgodi

kot da sva pesem -   (brez vejice)

le besede na mojem (????) listu, ki  -tukaj je " na svojen" zelo čudno)

obstanejo  (medtem

ko naju ni

več tu)

o ..., hvala Lidija,

všeč so mi tvoji pomisleki (in popravki;)

sem takoj vnesel :)

lp

(mišljeno je bilo - malo na silo;

na svojem listu - je navezava na - na svojem mestu ... sedlo - kot besede - odtis pesmi, ah metafore... :)

pa saj je v bistvu že vse bilo ... v pesmi, ki nas nese s sabo! Popravki so samo odpravili zatikanje pri branju ...

Močna zgradba pesmi, ki preko učinkovitega uvoda z jezdecem, preko vrha, ki je prežet z dvojino, preide v  poetičen zaključek, zgodba pa neizgubljena ostaja cela in nesmrtna, če ne drugače, pa zapisana. Simbolna Ladja Duhov v naslovu nampa samo prinese dodatno dimenzijo, lahko tudi aspekt. Po izbiri.

Čestitke. 

lp, lidija

:) - se mi dopade komentar

(hvala)

lp