Gnu,

kot vedno je tvoja metaforika edinstvena. Ko že mislim, da kaj novega pa res ne bom več našla v neki besedi, preberem tvojo pesem in - voila! nekaj novega. Podobe so res izvirne, puščajo ogromno prostora za različne interpretacije. Zdi pa se mi, da pesem proti koncu malo zdrsne v klišeje - zadnji dve kitici, no predvsem zadnja. Sploh v primerjavi z izjemno metaforo skrivanja pod črno (zažgano) kožo na plaži so valovi in sonce v predzadnji kitici res klišejski. Vsaj meni se zdi velik preskok v kvaliteti izražanja. Morda si vzameš čas in poskušaš narediti kaj z njimi? Ali pa preprosto izpustiš zadnji kitici (to bi naredila jaz, saj se mi zdi, da prej poveš že vse ... no, razen modrine na horizontu).

Lp,

Lucija

Lucija, hvala za koment, bom poskusil izbrskati še kaj novega med valovi in soncem ;)

Pesem nima zaključka in crkne, po domače. Hmm, - ---

 .. enostavne rešitve so kul, sem naredil kar piko kjer predlagaš. Tisti dve kitici sta bili motivator, ali motokultivator,  - hvala za redakcijo!

lp, M.

Mojster!