ja res je da svet včasih je lep,
sam kaj ko ljudje postajajo kot človk ki je bled..
govorim zase,
ker še vedno mislim na stare čase...
k sma se lepo pogovarjala in smejala,
dokler mi nisi rekla da si drugega spoznala...
takrat zavedal sm se,
da pri tebi šanse niam nobene...
no zdj ko to bereš al poslušaš,
veš da je čas ko me zapuščaš...
srce ne bije tko kot bi moglo,
bije kot je vse to preteklo..
v spominih živela boš,
nekje v srcu zavedala se boš da v moje srce zabila si nož...
ampak mene to ne bo več motilo,
še manj da bi me morilo...
zato ker zame je svet lep,
pa tud če se mogel tako trpet...
ampak za vsako stvar moraš potrpet,
ne smeš si želet na on svet živet...
zato sm ti tole pesem napisal,
upam da me bo bog nekega dne uslišal...
da se bi zavedala da je svet lep,
posebi če bi mi dovolila,da lahk namest tebe grem trpet...
da ti bi bila srečna za oba,
js trpet si želim za naju dva...
v ogenj položil sm svojo roko,
da začutil sm tvoje telo..
ampak to v mislih le,
v resnici vem da zame to ne gre...
sam zame ne,
drugi majo proste roke...
men je zdle žal,
ker čutim da sm te z ljubeznijo odgnal...
oprosti mi da sm ti izrekel besede,
kot sta te dve da ljubim te...
najraj bi se poniknal v zemljo,
a preden končam mam še eno željo...
daj da te enkrat poljubim,
da v resnici se izgubim...
aja pa da ti bluzim vsak dan,
verjem da si želim bit sam...
s tabo nekje,
da bi lahko poslušal tvoje srce...
kdaj boš razumela moje pesmi,
kdaj boš dala možnost najini ljubezni???
najbolš da rečeš nikol,
da v svojmu srcu začutim zastoj....
loveeee u,
i crying too for you...
le tebi je vseen da živim,
drugim bi blo žal da odletim...
kot ptica nad morjem,
želim si te ampak ti tega nemorem...
tega narediti,
se vate zaljubiti,
v tvojo dušo in poljube,
nočem da pride do te tragične izgube...
a vedi le,
da lahko bi ti poslušala moje srce...

kristijan

kristijan