Stojim na čereh svojega življenja
in nemo zrem v neskončno daljavo prihodnosti.
Preteklost beži pred mojimi očmi.
Kot bi me božale tvoje dlani,
mi sonce ovija telo.
Lasje divje plapolajo v vetru,
kot bi se tvoji prsti igrali z njimi.
Pod menoj se peni morje mojih čustev.
Nimam moči,
da bi naredila korak čez prepad nemogočega.
Pridi!
Potegni me v tok tvoje ljubezni.