To noč
spet psi
cefrajo tišino
in nekdo
glasno vijuga
skozi nekakšno petje.
Na cesti hrup motorja,
pod mano
kašlja starka
in zgoraj nekje
je zajokal otrok.

Zgubljam se v zmedi
neznosno vztrajnih misli.
Globoko, mirno diham
in upam, da verjameš,
da spim.
Tudi ti
globoko, mirno dihaš.
Upam, da spiš.
Bojiva se besed.
Oba.
In noč je
težka in gosta
in trda kot marmor.

daya