Tik pred jutrom me zbudi

prerivanje za mojim hrbtom

preveliko je za našega kužka

ki to rad počne da pride pod odejo

in spi ob  mojih  nogah

 pomislim ko se polspeč obračam

bila je moja princeska

okaram jo malo osorno

"zbudila si me ravno

ko sem imel čudovite sanje"

"kaj pa si sanjal"

radovedno budna vpraša

"kako mi metuljčki sedajo na  rame

in se sonce igra z barvami njihovih kril

  ko rumene ribe pojoče

skačejo iz potoka na travnik 

in ravno  ko mi ena poreče

da mi   na njen današnji  rojstni dan

lahko uresniči tri želje 

me ti zbudiš"

"joj  ati oprosti" 

vzdihne iz njenega prebodenega  srčka

"nič hudega ljubica

prva želja  ki sem si jo najbolj zaželel

se mi je itak izpolnila"

"katera pa"

 zvedavo razrpne očke in usta.

"ja to da prideš ti k meni ajat"

Stisne se še bolj  k meni ob teh besedah

in jaz bi ne bil jaz če bi še ne dodal

"samo škoda da sem izgubil preostale dve želji"

žalostno zavlečem v otožni ton

"kateri pa, morda ti lahko jaz pomagam" 

se  takoj ponudi

"Seveda lahko  pa ne vem če boš hotela " 

sem prebrisano dodal  kar jo kar poživi

"povej ati vse bom naredila da se ti uresničijo"

se je vživela v ribico iz mojih sanj

"hm  no ja

  želel sem si  da bi lepo kot znaš

pospravila svojo sobo

in ne pozabljala obuvati copatov

seveda vem da želje niso skromne

kot tudi  ne vem

 če mi jih  sploh lahko uresničiš

kaj meniš ti"

otroški nasmeh je Božji dar

in jaz sem ga bil deležen čez vso nebo

v vsej svoji lepoti

"ati drugič za take želje ne rabiš ribice

ker imaš mene" 

dobim razen božjega nasmeška še božansko   zaobljubo

aco ferenc