V svojem srcu občutim

samotni otok.

Tam nekje na kopnem

dežuje vsak dan.

A še bolj dolgočasno je,

ko gledam morje v daljavi.

Vsaj nekaj v dobro voljo

spravi me ob morju –

delfini iz neskončne vode,

tam plavajoče, se dotikajo neba.

Ti zlomila si mi srce,

prijateljstvo izginilo je ...

Kriv sem sam.

Zaradi tvoje čarovnije pogleda,

sem se zatreskal.

Zdaj moje zdravilo je vino,

po pameti in po žilah se je prelilo.

(Pesem iz pesniške zbirke Moj svet.)

Mišel Žafran, Narfaž Lešim