Navzgor,
samo navzgor,
po strmih, uročenih,
brezkončnih stopnicah.
Navzgor,
po zlizanem,
ledeno mrzlem kamnu,
po grenko slanih sledeh potu.
Navzgor
po zatrtem ponosu,
po komolcih in kolenih,
po lastnih in tujih solzah.
Navzgor,
do oblaka na vrhu,
do svetle zvezdne ceste,
do večno sladke pesmi iz sanj.
Navzgor,
še zadnja stopnica,
še poslednji boleč napor,
poslednji korak - v praznino.
In spet z dna,
spet nova pot navzgor ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: daya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!