Dotakni se me trn,
stisni svojo bodico v kožo,
stisni, če si upaš.
Za en upik ti odrežem jih deset,
da rešim rožo pred grmičastimi pikanti,
da odidejo nekam drugam pikat.
Zdaj roža srečno cveti v svojem cvetu,
dobil jo bo sam princ in dal princesi,
da mu ne bo potrebno mučiti se s konjem.
Oj trn, ko bi imel malo pameti.
Nekateri jo imajo, se upogibajo,
namesto da trmoglavijo s papirnatim nožem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!