Rada imam samotne besede,
zaprte med platnice.
Z nemim odmevom
prenikajo vame,
v mojem brezglasju
najdejo svoje sence.
Tihe, samotne besede,
spredene v stihe
iz praznine in bolečine,
iz žerjavice in pepela.
Stkane v misel,
ki ji verjamem,
iztočene v solzo,
ki se zlije z mojo.