En sam pogled zaplesan vstran,
opljuskne svet, zamaje dan
in prostor, čas in vse trdno;
zaštrena v vozel z vrhom dno.
Ni več oprimkov, ni smeri,
ni vrat, uhojenih poti.
Ni 'v', ni 'na', ni 'iz', ni 'ob'.
Ni maternica in ni grob.
Ni konca in začetka ne,
sredine ni, ni 'ni', ni 'je'.
urednica
Poslano:
03. 09. 2011 ob 11:16
Spremenjeno:
03. 09. 2011 ob 12:40
Tomaž, krasno.
To bi bilo pa škoda spregledat!!!
:)
LP, lidija
Hvala, Lidija.
Še sreča, da sem zapisal :-)
Ja, točno res. ker drugače grejo take stvari v trenutku mimo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!