Poslikan zid divje kriči
z brezzobimi usti
čez kiselkast dih
praznih pločevink.
Odvržena igla čaka.
Razbite luči so izjokale
poslednjo svetlobo
v osladno nebo
in kičaste zvezde.

Cigaretni ogorki v lužah,
poginula mačka za smetnjakom.
Smrad po gnilih ostankih življenja,
izbljuvano sovraštvo.
Vse je velik, smrdljiv nič.
Raztrgano telo se zvija v krču.
Pogled se plazi med črepinjami
in modrimi odsevi.

Tiste neznosne zvezde
so še vedno tam.

daya