Skala, ti in voda.
Morje izpodjeda te z obale,
Raztaplja, vrta, gloda.
Trenutek sonca. Pesek iz skale,
Iz tebe v njej fosil, svoboda.
Iz nekega porumenelega lista sem prebral pesmico, ki sem jo napisal pred, uh, 20-timi leti :)
Original:
Stara je že skala, ki voda
Morska jo razjeda.
Reže jo in gloda.
Trda je, vendar od skale
In tebe pesek le ostane.
Malo sem jo posodobil, glede na izkušnje teh 20-tih let, očitno sem rahlo potonil na lestvici depresije:)
Ha, zanimiva pesem, tudi tvoj komentar k njej.
Pozdrav, Milan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!