KOMU NAJ POVEM

brazde življenja
plešejo po mojem licu
globoke trde brazde

trdi natiski na rokah
božajo majhne cvetlice
nežno a brez občutka

rane v srcu
krvavijo počasi kapljo za kapljo
a se veselijo

življenja
bodočnosti
lepote

komu naj povem
da sem samo človek
ne stroj ne žival

morda tebi veter

morda tebi reka

morda tebi sonce

ne povedal bom zemlji
ki počasi lomi mojo krsto

Mojmir

ajda

Poslano:
26. 07. 2011 ob 11:16

Kar pretrese tale izpoved in misel, da je veliko takšnih in podobnih razmišljanj, ki na nek način odprejo pore, ki bolijo, tiščijo in želijo, da se jih predre. K sreči je tu tudi poezija, ki še kako odpira ranjeno, je tudi pobiralka, nabiralka strupov in ognojkov, ki se nabirajo v nas, na nas, ja, še sreča, da se zlijemo.

lp, ajda

 

Zastavica

Mojmir

Poslano:
26. 07. 2011 ob 15:15

hvala  ajda res sem vesel če se koga dotakne moja pesem najbolj me pa veseli da sem dobro bran na pesem.si to mi pomeni več kot podčrtanke

lp mojmir

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Mojmir
Napisal/a: Mojmir

Pesmi

  • 26. 07. 2011 ob 05:20
  • Prebrano 814 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 374.75
  • Število ocen: 10

Zastavica