Trikrat vdihnem in izdihnem,
spustim ramena in čeljust,
stojim zravnano in sproščeno,
brez zadržkov, brez bremen.
Puščam dnevu svojo težo,
sam lebdim nad trdnimi tlemi,
vonjam mir in blažen veter,
ni mi mar za nič okrog.
Odjadram tja...
tja, kjer je prostor zame,
tja, kjer svet me objame,
tja, kjer ljubezen me prevzame...
Ne potrebujem smrti za to,
ne potrebujem pobega v temo,
potrebujem le moč in trenutek,
da v umu prevlada spokoj.
Opisuješ meditacijo,
to početi je jako dobro.
Ko boš z njo dosegel še več, bo nemara tudi zapis boljši.
Vseeno sprejmi čestitke.
Pozdravljen, skaj, tudi v imenu uredništva. Zapis se res bere kot notranji govor tistega, ki se sprošča. Kot zapis na osnovi samoopazovanje z neke odmaknjene (meditativne perspektive). Jezikovno in stilsko bi bilo pesem dobro malce obdelati. V prvi vrsti popravi: " Sam lebdim nad trdnimi tlemi" (nad tlom nikakor ni pravilno).
Izogibaj se tudi kopičenju rim, kot imaš v 3. kitici (zame / objame / prevzame). No, seveda, pesem je tvoja in ti odločaš, kaj storiš z njo (jo pustiš, kot je / jo premišljuješ in dodeluješ).
Lep pesniški pozdrav,
Ana
Poslano:
24. 06. 2011 ob 20:41
Spremenjeno:
24. 06. 2011 ob 20:55
Svit pozdravljen,
najlepša hvala za komentar, cenim vaše mnenje. Z meditacijo imam sicer že kar nekaj izkušenj, le poet nisem najboljši, česar se zavedam. Včasih me prešine kakšna misel, pa to vseeno zapišem, mogoče se bom pa z leti tudi na tem področju še kaj razvil, nikoli ne veš :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Skaj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!