Forum
- Datum objave:
09. 09. 2009 ob 10:28 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1157
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 64216 krat
PREVEDI PESEM
Prevajalski entuziasti na plan :-)))
Lp,
Zalka
Ti si bila poslednja nada
v življenju, ki me vrglo je na tla.
Prišla si mimo, sveža vsa in mlada
in rekla: Ljubi in mladost bo spet prišla.
Prišla si mimo in se nasmejala
(tako pojo spomladi nam vode).
Daj, smej se! Smej! si mi dejala
in sem nasmehnil ti se skoz solze.
In mislil sem: mladost se je vrnila,
ljubezni vonj prinesla je s seboj,
a že življenja neizprosna sila
za vedno me ločila je s teboj.
Bolest vse dni pri meni spet vasuje
in tebe ni, da rekla bi: Daj smej se! Smej!
in tebe ni in z mano je vse huje,
o, stokrat huje, kot kdaj koli prej.
Dane Zajc
TI SI BILA...
Ti si bila poslednja nada
u životu, kojem posustaju moći.
Naišla si, sva sveža i mlada
i rekla: Ljubi, pa će mladost opet doći.
Naišla si nasmejana, mila
(k’o prolećni potok da je pesmu dao).
Ma smej se! Smej! si mi govorila.
Plačući sam se tebi nasmejao.
Mislio sam: mladost se vratila,
miris ljubavi donela sa sobom,
al’ života neumoljiva sila
za večno me rastavila s tobom.
Danima me bolesti more
a tebe nema da smeh zavlada,
tebe nema a meni je sve gore,
sto puta gore nego ikada.
Prepevao: M.J.Maki
Kar naporno je bilo. Še vedno nisem popolnoma prepričan
da je vse čisto OK.. Vi boste že vedeli, če je... Vsekakor je boljše,
da jih dam tu v delavnico, kot da dremljejo v memoriji računalnika.
Torej
MAKI
ODA SUNCU
Zdravo da si najsvetliji tiću!
Kako li se junačino držiš?
Sa zdravljem si još ravan mladiću
Sudeći po tome kako pržiš.
Svako jutro iznova se rađaš
I osmehom tamu rasteruješ.
Svemu živom istrajno ugađaš,
Svakog vidiš, svač’ji vapaj čuješ.
Istraj dalje! Nek ti lice sije.
Pobediti moraš samog sebe,
Jer takav se još rodio nije
Da bi mog’o zameniti tebe.
Ja ti dajem sve najveće časti –
Istinski si heroj vasione.
Još je mnogo suđeno mi rasti
U okrilju tvoje tople zone.
Srce ne zna nikog tako dragog –
Za večno ću tebi dužnik biti.
Nestane li tvog pogleda blagog
I ja ću se u led pretvoriti.
=========================
ODA SONCU
Pozdravljen bodi ti presvetli ptič.
Kako se počutiš, ko toploto seješ?
Po zdravju si še krepek kot hudič
Glede na to kako močno greješ.
Vsakega jutra ponovno vzhajaš
In z nasmehom svojim preganjaš noč.
Čisto vsem ti vztrajno ugajaš
Prav vse vidiš, slišiš vsak klic na pomoč
Ti kar vztrajaj. Svetijo naj se tvoja lica.
Premagati moraš le samega sebe.
Ni se še rodila takšna nesmrtnica
Ki bi lahko zamenjala tebe.
Jaz ti pripenjam vse ordene časti.
Resnično si heroj celega vesolja.
Še dolgo mi je usojeno rasti
V objemu tvoj'ga toplega okolja.
Nič na svetu kakor ti ni vredno
In tvoj dolžnik ostal bom za vedno.
Če stemni se tvoj svetli pogled,
Tudi jaz se spremenim v led.
ODA ŽENI
Stvoritelj ti, kažu, moje rebro dao;
Ti si ispredena sva iz mojih želja;
Zadnju svoju nadu u te sam utkao;
Ti si za me izvor strasti i veselja.
Od svega si lepša, o vražiji stvore!
Bilo da si naga ili ispod vela;
Jer šta su večeri, šta su rujne zore
Za bajnu lepotu tvog čarobnog tela!
Ja ledeni kamen pretvaram u tebe;
Dok ga klešem ti si i krotka i plaha...
Već je mnoga stena ponosna na sebe
Prepuna nežnosti i tvog toplog daha.
Bilo kud da kreneš, stvore zvani – ŽENA,
Pogledi su moji u tebe uprti...
Nek me tvoje grudi, noge i ramena
Nezasitog prate sve do same smrti.
===============================
ODA ŽENSKI
Stvarnik ti je menda moje rebro dal;
V tebe je zapredena vsaka moja želja;
Svoje zadnje upe vate sem vtkal;
Za mene si izvir strasti in veselja.
Od vsega si lepša, ti hudička mala!
Če si naga ali če se skriješ izza peresa;
Kaj so večeri rdeče, kaj zarja zala
Proti pravljični lepoti tvojega čarobnega telesa!
Iz ledenega kamna oblikujem tebe;
Ko ga klešem ti si krotka in plaha.
Marsikakšna skala je že ponosna na sebe
Prepolna tvoje nežnosti in toplega daha.
Kamor koli pojdeš, ti bitje žensko,
Pogledi so moji vate uprti.
Oprsje tvoje, to gnezdo ljubezensko
nepotešenega naj me spremlja - do smrti.
NEVERSTVO
Zavirio sam u svoje srce
I video tebe.
Tako si lepa i umiljata.
Nežno te pomilovah,
I ostavih u svom srcu
U nadi, da ti je tu lepo.
Zavirio sam u tvoje srce
Da vidim sebe.
Mnogo sam se izmenio,
Prosto ne mogu da se prepoznam.
============================
NEVERNOST
Pokukal sem v svoje srce
In zagledal tebe.
Tako si lepa in ljubka.
Nežno sem te pobožal
In pustil v svojem srcu
upajoč, da ti je tu lepo.
Pokukal sem v tvoje srce
Da vidim sebe.
Zelo sem se spremenil,
sploh se ne morem prepoznati.
Pokukal sem v svoje srce
in zagledal tebe.
Tako si lepa in ljubka.
Nežno sem te pobožal
In te pustil v svojem srcu
upajoč, da ti je tu lepo.
Pokukal sem v tvoje srce,
da bi videl sebe.
Zelo sem se spremenil,
sploh se ne morem prepoznati.
Tudi ločila in začetnice sem malo uredila, tidi v originalu bi jih bilo treba :)
LP, lidija
O, prijatelj, kako si me presenetil; pa tudi razveselil, seveda.
Od srca ti hvala za prevode. Popolnoma si uspel ohranit bistvo, najti ustrezne besede v slovenščini in - kar me najbolj veseli - izvrsno rimo! Res sem počaščen. To, kar Lidija pravi glede ločil, vsekakor ona bočjše obvlada slovenščino in bi jo bilo dobro poslušati, čeprav je tudi tako več kot dobro.
Dejal si, da je bilo naporno. To ti verjamem in sem ti hvaležen, da si to priznal. Namreč, pred časom smo imeli debato o tem, kakšne pesmi je težje prevajat, pa se nismo glih strinjali - nismo bili istega mnenja (kar je tudi prav). No, nebi preveč o tem... Zakaj bi uzburkali mirno morje.
Hvala ti še enkrat in lep dan!
MAKI
Pesmi so zadušile ostrino.
Potemnile kri v rjavino.
Zgostile vmesne prostore.
Razredčile gibanje.
Odtujile so besede od ust
in jih zadušile na poti
do tvojega kladivca
bum bum.
V medprostor se je ulegla belina.
Vse je, kot bi bilo daleč.
Ne moreš se zbuditi.
Ne možeš
Pjesme su zagušile oštrinu.
Potamnile krv u smećkastu.
Zgusnule prostor između.
Razrijedile gibanje.
Od usta su otuđile riječi
i zagušile ih na putu
do tvoje slušne koščice (do tvog malog čekića?)
bum bum.
U međuprostor je legla bjelina.
Sve je kao da bi bilo daleko.
Ne možeš se probuditi.
Ana, zanima me ali sem pravilno dojela tvoje kladivce???
NEVERNOST
Pokukal sem v svoje srce
in zagledal tebe.
Tako si lepa in ljubka.
Nežno sem te pobožal
in te pustil v svojem srcu
upajoč, da ti je tu lepo.
Pokukal sem v tvoje srce,
da bi videl sebe.
Zelo sem se spremenil,
sploh se ne morem prepoznati.
Ja, čisto prav si dojela - to je ena od tistih treh kladivce stremence nakovalce slušnih koščic. V drugem verzu je rjavina mišljena tudi kot zarjavela (oksidirana) kri;-) - no, rjava pač ;-)
Če bom še kaj spremenila, glede na temo http://www.pesem.si/forum.php?action=vthread&forum=3&topic=5248, bova pa potem popravili.
Lepo te je spet brati,
Ana
Ne možeš
Pjesme su zagušile oštrinu.
Potamnile krv, u hrđu.
Zgusnule prostor između.
Razrijedile gibanje.
Od usta otuđile riječi
i zagušile ih na putu
do tvog čekića
bum bum.
U međuprostor je legla bjelina.
Sve je kao da bi bilo daleko.
Ne možeš se probuditi.
Žal, o dogajanju v Železnikih, na Mavrici neba 2010, ne morem posredovati nobenega poročila, ker zaradi osebnih težav nisem sodelovala. Ta projekt sem že zdavnaj prepustila mlajšim organizatorjem, tako da niti nimam pravih informacij, upam pa, da so se vsi imeli lepo.
Lp, breza
Bodi lepo!
breza
poglejte
jadra v velikem papirnatem letalu
s tristo sedeži
v žepu ima morda
vozni red za v nikamor
in ne ve, kako se je znašel tam
vlak zaskrbljenih obrazov ga prehiti
golega
namenjeni so v isto smer in zaliva jih
temna voda
ali vlaki lahko letajo po zraku?
po naključju opazi v ogledalu na steni
svoje telo, ki mu v odgovor brezbrižno
skomigne z rameni
pa vendar, v resnici niti ne ve
če je videl vse tiste zaskrbljene
obraze
niti ni prepričan
čigava bi lahko bila podoba
v ogledalu
in končno
če ima prav v tem
da je lahko brezbrižen -
zakaj se pelje v letalu sam?
zakaj pri pogledu skozi okno
vidi znane obraze
ki jo peš mirno mahajo
mimo njega?
Čovjek sa staklenom nogom
Vidite
jedri u velikom papirnom avionu
s tristo sjedala
u džepu moguće ima
vozni red za nikud
ali ne zna otkud mu
vlak zabrinutih lica ga prestigne
gologa
putuju u istu smjer i zalijeva ih
tamna voda
zar vlakovi mogu letjeti po zraku?
sasvim slučajno spazi u ogledalu na stijeni
svoje tijelo, što mu odgovara bezbrižnim
slijeganjem ramena
iako uistinu niti ne zna
je li vidio sva ta zabrinuta
lica
niti je siguran
čija bi mogla biti podoba
iz ogledala
i konačno
ako i ima pravo da pri tom
ostane bezbrižan –
zašto se u avionu vozi sam?
zašto dok gleda kroz prozor
vidi znana lica
što mirno marširaju
mimo njega?
V očeh se vrstijo številne zgodbe,
odkrušene od matičnih celic,
izgnane iz varnega zavetja
vzbrstene v črnih cvetovih
prekletstva.
Priznam, nedolžnost je moje drugo ime.
Z lažmi nisem ravno na TI.
Mej ne prestopam, one preskakujejo mene.
Od vrat do vrat – iskanje.
Neki otrok nekje zapira oči.
Neko dijete
U očima se nižu brojne priče,
odlomljene od matične ćelije,
protjerane iz sigurne zavjetrine
propupale u crnim cvjetovima
prokletstva.
Priznam, nedužnost je moje drugo ime.
S lažima nisam baš na TI.
Ne prelazim granice, one preskaču mene.
Od vrata do vrata – traganje.
Negdje neko dijete sklapa oči.
lp, k
In potem, tišina
krik se nemočno poleže
nazaj v grlo spokoja
skozi razbite arkade noči
spolzijo
še zadnji plameni
tleče besede
nemočno razpadajo
v nemi objem črk
le še veter
brezbrižno razpihuje
upepeljene sence
po pogorišču spominov
========================
A zatim, tišina
krik se nemoćno sliježe
nazad v grlo spokoja
zadnji plameni
pužu
ispod srušenih arkada noći
tinjajuće riječi
nemoćno raspadaju
u nemušti zagrljaj slova
samo još vjetar
bezbrižno raspuhava
upepeljene sjenke
po zgarištu uspomena
NA VSE MOŽNE NAČINE
*
Raztelesil si me
Medtem ko sem te čakala v gozdu
Na prelepi veji
Nad katero je prepevala ptica
Pustila sem se obešeno
In pozvanjajočo
Da se posušim in onemim
In se zaprta v svoj lastni pekel
Vrnila med odrezke
Tvojega hrapavega smeha
*
Zvrnila sem svojo smešno glavo
Na prijetno naostrene tire
Vlak je ne bo odrezal
Saj je že odletela
Zdaj hodim brez nje in ne vidim
Kako ne vidite
Da sem brezglava
In ne slišim
Kako ne slišite
Da kričim
In ne vonjam
Kako ne vonjate
Da sem mrtva in da
Živim le še zato
Ker me niste zagrebli
*
Pritisni
Izlušči
Pogoltni
Poplakni
Pritisni
Izlušči
Pogoltni
Poplakni
Pritisni
Izlušči
Pogoltni
Poplakni
Pritisni
Izlušči
Pogoltni
Poplakni
Pritisni
Izlušči
Pogoltni
Poplakni
Pritisni
Izlušči
Pogoltni
Poplakni
Pritisni
Izlušči
Pogoltni
Poplakni
Pritisni
Izlušči
Pogoltni
Poplakni
Ta pesem je tako dolga
Ker imam samo uboge
Apaurin 500 mg
*
Na vse možne načine
Sem se ubila
In se nisem ubila
Do konca
Zaradi tega bi se lahko
Ubila
Vendar je vseeno
Vseeno je
Saj že zdaj stopam med vami
Mrtva
In ni nobene
Razlike
=======================
NA SVE MOGUĆE NAČINE
*
Oduzeo si mi tijelo
Dok sam te čekala u šumi
Na prekrasnoj grani
Nad kojom je prepijevala ptica
Ostavila sam sebe obješenu
Da zvonjakam
Da se osušim in zanijemim
Pa se zatvorena u svoj vlastiti pakao
Vratim među odreske
Tvoga hrapavoga smijeha
*
Bacila sam svoju smiješnu glavu
Na ugodno naoštrene tračnice
Vlak je neće odrezati
Jer je već odletjela
Sad hodam bez nje i ne vidim
Kako to da ne vidite
Da sam bezglava
Da ne čujem
Zar ne čujete
Da vrištim
I ne mirišem
Kako da ne omirišete
Da sam mrtva in da
Još živim samo zato
Jer me niste pokopali
*
Pritisni
Izljušti
Progutaj
Isplakni
Pritisni
Izljušti
Progutaj
Isplakni
Pritisni
Izljušti
Progutaj
Isplakni
Pritisni
Izljušti
Progutaj
Isplakni
Pritisni
Izljušti
Progutaj
Isplakni
Pritisni
Izljušti
Progutaj
Isplakni
Pritisni
Izljušti
Progutaj
Isplakni
Ova pjesma je tako duga
Jer imam samo jadne
Apaurine 500 mg
*
Na sve moguće načine
Sam se ubijala
Ali se nisam ubila
Do kraja
Zbog toga bi se trebala
Ubiti
Ipak je svejedno
Svejedno je
Jer već sada hodam među vama
Mrtva
Baš nikakve razlike
Nema
Lp, Legy
Sad hodam bez nje i ne vidim
Kako to da ne vidite
Da sam bezglava
Da ne čujem >> I ne čujem
Zar ne čujete >> kako ne čujete
Da vrištim
Na sve moguće načine
Sam se ubijala >> ubila (tu je nalašč dovršnik. sem se ubila, a nisem se ubila do konca; tako kot bi rekla recimo, da sem prišla (ne prihajala), a nisem prišla do konca ...)
Ali se nisam ubila
Lep pozdrav!
Kerstin
:))
Die grösste Lüge avtor Brainstormer
NAJVEČJA LAŽ: prevod, Brainstormer: Die Grösste Lüge
Izrek : "sploh nimam časa"
največja laž je zame,
a neprestano slišim jo,
povsod se mi oglaša.
Zakaj se nimam časa
veselo nasmejati,
otroško grad peščen zgraditi
in se ničesar bati?
Štirindvajset ur na dan
je množica trenutkov;
vsak od njih je meni dan-
ne delam le osnutkov?
V zvezdah se mi kaže
več kakor en sam dober dan,
zdaj naj bom kot otrok spontan,
občutek mi ne laže.
Od danes vse izjave
"Nimam časa" bom preslišal.
bom tega, ki to reče -
(prijazno pač) utišal.
Ne bom se pustil stavkom
tem nikdar več motiti,
Se pod bremenom tega
nočem več potiti.
Na svetu mnogo je stvari,
čeprav ta - res je - kar hiti.
Vzel čas si bom za tiste vse
ki pri srcu mi leže.
LP, L
Komentiranje je zaprto!