V pravljuicah mora "ostudno" žabo pritlikavega jaza poljubiti princ - avtor, ki se ogleduje v kapljici rose lastne duše in pesem se v podčrtano spremeni.
Metuljček cekinček, ti... dobro to, o žabi, Žabji kralj je bilo naslov kakšne pravljice. Vse kar se je potem v pravljici zgodilo ali je bilo zakleto ali pa nesrečno. Kolikokrat na dan pa se ti spreminjaš, mislim, obstaja en ključ o vseh pravljicah, ti si odprl temo kot da zaseda zgornji pa zaradi mene še spodnji dom. Sem na avtobusu, pa ne vem kje naj grem dol...te pokličem in ti opišem kje se vozim... lp,hope
Lepo zgleda. Mogoče so žabji hoteli samo še v mirnih vasicah. In notranjost je lepa, tko mirna in živa, topla in umirjena. Ti Metuljček, ti si bil tam že??? JA Žabar gostilna se pelje pred mano, mene pa šofer kar za njo. In ne vem, kje naj ustavi, ker je vse v teku... Bom. Lp,hope
Jap, že bil notri, pa nisem jedel žabjih krakov ;)
... smo tja frendi hodil na pivce za živce, smo nakladal in tud kdaj jokcal za lepimi časi , potem so pa v sosednjem gasilskem domu odprli en "bar", so tam tud gasili žejo, mal drugačno, na steni je pa pisalo:
" Ko dežuje, vse miruje, nič veselja ni, ko poletje poleti, grdi raček se v laboda spremeni, v srcih naših zagori, kar le ljubezen pogasi "
Žabjih krakov tudi jst nisem, sem pa imela žabo v roki, živo, zdravo.
In tudi ko sem jo položla nazaj je bila še vedno podobna ..žabi. Metulj, nisem v Ljubljani, sem pri kolegici in pod kontrom spi črni maček. Klima dela in je tako prijetno hladno. Lp Metulj, hope
Ajda, Lidija, Svit, Hope, Silvy, Iris, hvala vam za komentarje in čestitke :)
Lepo je bilo brati vaša doživljanja te pesmi in ne bom jim dodal svoje "razlage", naj ostanejo še vsa vrata odprta, vsak, ki bo želel , si bo naslikal svoje videnje in gotovo bo pravilno, to bo sporočilo, ki je primerno prav za tisti trenutek, ... ... tako bo pesem nadaljevala ples sinhronicitet...
... Hope, saj sem si mislil, da nisi v Ljubljani , si pa sprožila ples simboličnih sporočil in jaz sem se mu prepustil, tisto o napisu v gasilskem domu je seveda čista fikcija, polet domišljije ;) ... ni pa fikcija, da se je neko obdobje v sejni dvorani omenjenega gasilskega doma odvijala recitacija proze in poezije , ki se rojeva iz trenutka - tukaj in zdaj ... ... prav tako se je pa ta pesem začela rojevati iz trenutka in se je najprej pojavila v rudimentarni obliki na oglasni deski neke sim patične čarovničke ;) :)))
hehehe, Dani, nekaj sluzastega nam gre po glavi ;):D:D !!!! hvala ti za čestitke, tvoje mnenje mi res veliko pomeni :)
Kolega B. Novak, tudi mene je šokiralo, da žabe res jokajo in to skoraj tako kot dojenčki ! Gotovo ne iz zabave, to so kriki strahu. Zabavajo se pa ljudje, ki dražijo žabe. Moja pesem pa ni nastala na osnovi teh video spotov, sem jih odkril šele danes.
Že nekaj časa beremo sinku Ikarusu zvečer pred spanjem pravljico o Razbojniku Rogoviležu, se izmenjujeva z ženo, tako se je zgodilo, da jaz sploh nisem vedel, da v tej zgodbi nastopa tudi jokajoča žaba, ki je v bistvu začarana Vila Hiacinta.
Danes pa zvem kako je ta Vila ,s pomočjo vilinske zeli in pogumnega Gašperja , dobila zopet svojo pravo podobo, točno take besede stran 97 "Žarela je kakor sonce...", sm bil čist paf... ... včeraj je pa prišla na obisk ženina prijateljica in je ženi prinesla darilo - smejočo žabico upodobljeno na glineni ploščici ...
Sinhroniciteta v kamnu z morja, prikazana v obliki risbe, na njej se jasno vidi simbolika : princeska poljubi žabca, ki gre nato v metamorfozo, vzporednica je metamorfoza grdega račka v laboda in še in še...