Zanimivo to tvoje vesoljenje po znanem in začrtanem kot se ti zdi,
a vendar zaslutiš, da je tam nekje še nekaj, kar te privlači, vabi
in kliče v svoj tok misli, razmišljanj in hotenj. Za trenutek
obstaneš, odsekaš hipno kot da bi bile lovke orjaškega lignja, a v
tistem trenutku se zaveš, da krvaviš tudi ti in da moraš vstopiti v
svet, kateri? Ja, to je pa že morda druga, tretja ... zgodba, ki jo
še ne pišeš.
gabrijel, jaz sem sinoči tako gledala slike in še celo po fotoaparatu in glej ti to, zmanjkalo je še baterije...ja, super je, res, res, gremo nazaj? bom pogledala in odpisala, jaz sem še malo ostala kar tam z mislimi... lp,hope