POGREB

Po burni noči grmenja in nalivov
se je deževnik rešil iz mokrega zemljišča,
na vlažno vendar trdo je cestišče,
v tem hotenju je našel zadnje zavetišče.

Pogled zastal mu je na samo pokončanje
izgubljencu, brez cilja kam koli se ozreš,
se zamislil je ob tej nemočni glisti, rekoč:
Jaz iščem dom, a ti iz njega greš.

Bog vedi kaj bo mene doletelo
me vodi um, a v upu ni besed,
le noge me nosijo po spominih,
ostal bo viden le sestradani skelet.

Z njim rožljam po tem sovražnem svetu
sam samcat od vsega izvzet,
me čaka konec, enak tej zvijajoči glisti,
najbolje, da opravim tudi jaz si svoj pogreb.

tomi