Na sončen dan,
ko ne vidiš
svetleje,
srečamo svetlobo
v očeh človeka,
ki nosi svetlo,
toplo.
In vidimo v tebi jasneje,
kar lahko daš,
neizmerno daješ
ti, ki prosiš novčič, dva.
Ti odprtih ran
imaš odprte svetove.
Živiš desetletje
za zidom doma,
ki ne bije.
Pomnimo
te v očeh sonca.
Žarki tvoji, so darovi.
In mi smo,
v tvoji svetlobi,
svetli.

poet