Niso te razumeli,
Ivan,
nočejo videti,
kako rahločuten si bil,
kako si trpel,
ko si pisal EKSTAZO SMRTI.
Umiral si od žeje,
ko si polival kri po Evropi,
umiral od žeje,
ko si jo pil.

Kot jaz,
Ivan,
ko čutim,
pisane barve
tvojih nežnih misli.

In tvoji spretnosti
razbiti ritem tam,
kjer pesem pade na kolena
rečejo nerodnost.
Da si se spotaknil.

Res mi je žal,
Ivan,
za barvno slepoto,
razlito v očeh tistih,
ki te sodijo.

Milan Novak