negativ iskanega obrisa
(je to še obraz?)

je preprosta senca
samega sebe

nekaj časovnih preskokov
in ostal bo izbrisek
(se pravi nič)
senca se mora zariti v živo blato
iz zakislene razmočene prsti
(ki zdrizasto klokota med mojimi prsti)
ker nobena druga varianta poti
ni zarisana
v specialki ki sem jo
podedovala


tam so samo še
razpotegnjene napol izbrisane
izohipse
zapoznelih dojemanj
z drugo polovico (inercijo) zažrte
v pore svaljkastega papirja


v globino ne morem
izotermobate so nerazpoznavne
ne sežem tja
vseeno zebe

Lidija Brezavšček - kočijaž