Rekli so mi,
da sem še premlada,
toliko priložnosti, da name čaka,
da kmalu bodo pozabili vsi,
kmalu bo za mano vse,
nove in nove možnosti zame odpirajo se,
ne morem zapraviti mladosti,
zavrniti vseh priložnosti,
ki na dlani mi ponujajo se.

Rekli so mi, da bolečina izgine,
da čas celi vse rane,
a v srcu za vedno spomin še ostane,
odpira vse rane,
noči neprespane, življenje kriči,
a duša ječi, ne vdaj se.

V meni življenje se novo budi,
v meni živi, tiho šepeta;
ne kloni, ne kloni lažem,
hudobnim in zlobnim ljudem,
daj dovoli mi ostati,
da bom mogel “mati” dati Ti radosti vse,
ki užije jih matere srce.

Maja Kržišnik