ODA JIM MORRISONU

Mehka so peresa, ki v svetu

poženejo kot trde bodice;

kako vbrizgavajo zdravilo

ali strup, odvisno je od

bistrine vida in sluha tistega,

ki vse to okuša.

 

Kako zaspano ljudstvo se

preriva v vrsti za budnost,

tako, z očmi slepca, tako

nekako pravil je Jim, ki sedaj

sedi zadaj priprtih vrat.

 

Neka težka hermetika,

ki kot zlata nit prepleta se

v človeku; zato pretihotapijo

mu to črno voščilo, da ta

postal bi mrtvilo, ali morda

celo sama smrt – takrat zemlja

pogoltne vse težke tegobe,

ki hromijo srce neomajno,

goreče, in v to zemljo se

razpršijo takšne in drugačne

neumnosti, razmetana mnenja

in predpostavke o tem in onem.

 

Nič ni skrivnostno,

če se to razume,

nič ni potrebno škandala,

dokler je ta potreben,

nič se ne zgodi, kar se

ne smelo bi zgoditi.

Luka Višnikar

Tanja Ocelić

Poslano:
26. 05. 2024 ob 12:16

bil je stara duša

ki mu ni bilo namenjeno

da živi


Dobra!


Lp

Tanja

Zastavica

Luka Višnikar

Poslano:
26. 05. 2024 ob 14:08
Spremenjeno:
26. 05. 2024 ob 14:34

Tanja, ja, mislim pa, da za čas, ko je bil tukaj in njemu podobni, nosi velik pomen in pomembno zapuščino.


Lp, Luka

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Luka Višnikar
Napisal/a: Luka Višnikar

Pesmi

  • 26. 05. 2024 ob 10:07
  • Prebrano 75 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica