Včasih ne veš koga ali kaj poslušati,

ne veš komu verjeti,

ne veš kaj čutiti,

ali kako uspeti.

Zgodovina te še naprej ustavlja,

vsak dogodek pusti nek spomin

in, ko te ena oseba na novo pozdravlja,

se druga že poslavlja.

Tako nastane največ brazgotin.

Od vsake nekaj ostane,

dobro al slabo.

Včasih so to zelo boleče rane

tudi, če si ne želimo jih nosimo za sabo.

Zato je težko naprej,

ker si sami ne dovolimo.

Ni tako kot je bilo dolsej,

ker se bojimo...

Bojimo, da se bo ponovilo.

Čeprav drugi govorijo, da se bo sprmenilo,

jim ne moreš verjeti,

saj se še sam ne moreš sprejeti.

Kdorkoli že si ta, ki bereš,

če se vidiš v tej pesmi

je prav vse, kar si izbereš.

Tudi, če so drugi potem besni.

Vem, da je težko,

a je tvoja izbira,

kaj v prihodnosti še bo.

Ali te bo res ustavila ta ovira?

Kari