Jezik je ostro rezilo ali
sesedeno meso, žgano pod soncem,
in za ograjo praznega zavetja
je samota najtemnejša,
hladne sence, ki ti odmikajo čutenje
in v glavo potiskajo vroč zrak.
Luka Višnikar
Tanja Ocelić
Poslano: 19. 05. 2024 ob 09:25
apetiti
pa so si različni
smo tudi taki
ki že skromnost
nas
zasiti
Lp
Tanja
Všeč mi je 2
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Višnikar
Pesmi
Uredniško pregledano.