Sončece zlato, tako lepo
si obsijalo ta naš oder življenja
in sladka jezerca si prebudilo,
a na kaj siješ, ko noč vzame te
v čvrst objem, ko obleče te v to
vsenočno ogrinjalo in ko tlimo
zakopani, nekje v globini sanj?
Svetiš, svetiš, v zakulisju izpetih
zgodb, da kot kozmični norec
slepo bomo plesali, igrali ali
pisali in peli melodije strumne.
Še sreča da se sukamo okrog svoje osi,
sicer ne bi vedeli, da nas ljubo sonce
z dragoceno svetlobo slepi.
Poslano:
16. 05. 2024 ob 14:56
Spremenjeno:
16. 05. 2024 ob 14:57
VšeČ
Hvala vsem trem! ;)
Komentiranje je zaprto!