Dvonoga bitja sorte so posebne

So bolj svobodne kot četveronoge

Ki le po zemlji tavajo uboge

Prihranjene so njim višave nebne

Dal stvarnik pticam krila za nebo

In nam roke da krila naredimo

Oboji tudi pesmi gostolimo

A petje ptic je meni bolj ljubo

Priletel k meni je neznani plavček

Saj ves je moder – ni kot je sinička

Naš plavček – ki od spodaj je rumena

Sedi na veji – poje kakor slavček

Ob žvrgolenju tresejo se lička

Od pesmi te res lepša ni nobena

dedihajka