KOSILO
Zdaj včasih spet kuham za dva.
Pravi, da ne mara graha,
svežih kumar in kokosa.
Rada bi mu ustregla,
zato sem si to zapomnila.
Škoda, si vseeno mislim,
ko se vrtim po kuhinji
in delam zrezke in
pire krompir s špinačo.
Ti si imel rad moj rizi bizi,
kumarično solato
in kokosovo potico.
In imel si rad mene. Zdaj ne ješ ničesar več. Za desert dam v kozarec zdrobljene kekse,jogurt in vroče borovnice.
Čakam, da pozvoni.Čakam.
Pozvoni.
Odprem in mu grem naproti.
Vidim ga skozi steklena vrata.
Nasmeje se mi.
In jaz se mu nasmejem.
Danes ne bom jedla sama.
Danes ne bom sama.
O ljubezni bom razmišljala kdaj drugič.
Morda jutri, ko ti bom nesla rože in ti prižgala svečo.
Aleksandra, pesmi imajo le datum vnosa in ne datum objave. Zato je ta pesem sedaj objavljena pod 17. 4. 24, bralci pa večinoma preberejo pesmi le za nekaj dni nazaj. Če pesem najprej vneseš, čez nekaj dni, pa jo želiš objaviti, jo skopiraj pod nov vnos in takoj objavi, da bo objavljena v tekočem dnevu. Prvi vnos pa potem lahko izbrišeš.
Milan Ž. - Jošt Š.
Čestitke k pesmi,
lp, Ana
Čeprav se ti je z objavo malo zapletlo, pa nam je pesem le prišla pred oči
... in prav je tako, ker je lepa, življenjska in mene se je dotaknila ❤️
Bodi dobro, Marija
Komentiranje je zaprto!
