Za vogalom me čaka rabljeno kolo,
nezaupljiv gledam starinski model, plačam
in se vseeno vsedem nanj, ne da bi čakal vodnika.

Kolo je kar v redu,
ima tri zobnike, prestave,
dolgi in kratki hodi so sprejemljivi.

V prvi vasi zavijem iz glavne ceste,
na ozkih ulicah se izgubim  in ne vem kje sem,
znajdem se na dvorišču kjer z repki mahajo trije luštni
mladički, stanovalce z glasnim klicanjem opozarjam nase.

Na vratih se pojavi starejša ženska,
suha, s šilastim nosom kot zlobna čarovnica,
pohvalim lepe mladičke, ona pa reče: "A tako, no
boste pa videli še njihovo mater," izgine v hišo in se pojavi
z malo beštijo na zelooo dolgem povodcu, psica se takoj zapodi
proti meni, v bran postavim biciklo počez, ščene pa se požene skozi
trikot pod štango vame, da se ne bi branil z brcami, zgrabim pseto za prednji
taci tik ob trupu, mimogrede me šavsne po roki, z drugo roko ji stisnem gofljo in se
kot pri metu kladiva zasukam ter jo zabrišem proti lastnici, ki ni nič naredila, da bi svoji 
ljubljenki skrajšala svobodo gibanja, ogorčena kriči, da sem nesramen, nadut in kosmat grobijan.

Med tem pride vodnik
in se zbudim. 

Svit