Zanimivi so odnosi,

ki so največkrat izbrani,

iz srca ljubeče dani,

grobo včasih so izdani.

Ni mogoče predvidevat.

Včasih tudi ne okrevat.

Prispodoba ta drevesa,

toplo je lahko zavetje,

je ljubezni razodetje

in drugačnosti sprejetje.

Včasih vanj udari strela,

je notrànjost preperela.

Če dovolj je močno zdravo,

je drevo kakor družina.

Njega krošnja je blazina, 

v zemlji močna korenina. 

Ko pomaga in objame,

pred pripeko v senco vzamem.

Vedno znova se spreminja.

Se rodi, umira, vstopa,

v rodu živa je zarota,

po neznani poti stopa.

Je izredna, ustrežljiva

ali jezna prepirljiva,

vedno znova vse prevzame.

Je v različnih letnih časih,

ljubko, nežna kot v oglasih,

grobo, zamerjiva v basih.

Zgodbice pripoveduje,

v generacije zmaguje.

Vedno poskrbi za mlado,

saj drevo življenje daje,

tudi trhlo, ko se maje,

ali spremeni se v saje.

Veja bolna se nasloni

znotraj sebe tiho kloni.

Ko poganjek znova vzklije.

Zraste gor v neba višave,

strehe krošnja gre v širjave.

seme nosi prek dobrave.

Vedno znova od začetka,

kakor v kletko skrita spletka.

olgasem