Ko megla odleti iz gnezda sonce posije na paro popoldanskega čaja.
Ta haikujska oblika pesmi je tako prepričljiva, da lahko v en sam trenutk zajame vso stoletno tradicijo in večno predstavo meglenega Londona, čemur doda tudi tiste žarke, pod katerimi se lahko vendarle znajdemo sproščeni v sicer aristokratskem diktatu rutine tega natančno odmerjenega delčka dneva. Čestitke!
Milan Ž.
Krasno (*_*)
Čestitke!
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tuskulum
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!