Noga bosa, v soncu rosa,
trda, toga so vretenca,
leta muha, leta osa,
srna pije iz studenca.
Stopim bliže, mislim stihe,
stegnem roko, dlan se niža,
gleda vame, čutim dihe,
ko v trenutku se približa.
Bela pika v gozd se skrije,
pa pokaže, teče, skače.
Se spotikam, dosti mi je ...
kaj, če stopim v svitek kače?
V gošči trave se ustavi,
skloni glavo. Tam jo čaka,
v mehkem gnezdu, Bambi pravi.
Če, če, če, če poje sraka.
Vonji gozda, gibi breze -
krošnja noče mirovati.
V ustih fige, sočne, sveže ...
glas mi šepne, da boš mati.
Nada dobro jutro
Lepa pesem res lepa.
Prav poeticno si jo napisala.
Mi je vsec.
Zelim ti lepi dan
Irena
Sončna, polna ritma, bralcem všečna.
Nada, lepo si je umestila!
Lp, Caki
nekaj časa nisem "mislila" v rimah, sedaj pa smo se spet srečale in tale je kar pritekla kot izvir -čista kot žarek ...
Me veseli, da je tudi vam posijala - na kratko, pozdrave Nada
Takole je bilo ... Po treh dneh kroženja po festivalih poezije in teži srečanj z grmado pesmi in besedili v teh dneh, sem začel današnje prebiranje pri tej pesmi ... Prijetna osvežitev! Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!