OJ, Dejan, hvala za pomenljiv navedek.

Pozdrav.

morda se hoče le izpostaviti, da je jezus res samo eden. ker, kdo izmed nas je vse to izgovoril in storil. res pa se govori, ne samo božji otroci ste, temveč celo bogovi ste ...

tudi drugi so za resnico dali življenje (npr. sokrat. aristotel je bil "pametnejši" in pobegnil), vendar nihče ni izpostavljal svoje božanske avtoritete. 

on je govoril kot nekdo, ki ima oblast. z vstajenjem pa smo prejeli pečat vere, saj razumu ni dostopno, ne, celo nemogoče je. in prav zato, ker je nemogoče, nekateri sklepajo na nujnost verovanja.

tudi krišnamurti, ki ga zelo cenim, pravi, tam ni bilo kamer, komu, čemu naj verjamem.

mogoče je potem odločilen neki vzgib v nas samih. mislim, da četudi cenimo krščanski nauk, nas bolj malo lahko pristane na idejo vstajenja, prihodnjega veka, etc. in smo povečini saducejski kvas. po pavlu, najnesrečnejši ljudje na svetu...

smrt, skoraj banalna, vendar ostaja misterij, kot tudi življenje samo.

(gre namrč za vstajenje telesa, s čemer sem se dolgo mučil in nikamor prišel.)

lp

ps. le nekoliko poznam stališče cerkve in imam okrnjeno predstavo o svetosti zakramentov.