Prevod

GASE

Bi se šla skoraj staviti,

da se vam ne sanja,

kaj bi to bilo, niti

kako izgleda.

No, moram iti še

malo nazaj, da bi

razumeli.

V čase, ko je bilo vsake

toliko kje kakšno kolo,

avto na kakšni sliki v časopisu,

iz Ljubljane ali pa iz Trsta, se ve.

Pri nas je lahko zares

močna burja.

In, kar ni privezano,

gre v zrak in nese

pločevino in sode

precej daleč.

Saj mi, se ne pritožujemo,

tega smo vajeni

in nam nič ne manjka.

Je pa res, da so se prav

prav zaradi tega, že davno nazaj,

morali znajti,

biti prebrisani, da

jim burja ni prišla

preveč do živega.

Da ni strehe odneslo,

so na strešnike položili dosti

velikih kamnov,

to tudi v današnjih časih

ni nič drugače.

Je pa res, da je kdaj

težko segreti te naše 

kamnite hiše.

Burja najde prav

vsako špranjo.

In, zidali so hiše tako

skupaj, da so bile zelo stisnjene.

Razdalja, ena do druge,

tudi samo meter,

malo čez, kakor kje.

Tako so bile vasi stisnjene,

da je bilo bolj malo burje

med hišami.

No, kakšna polkna so že

porožljale, to ja,

sicer pa je bilo vse v redu.

Take ozke uličice se niso

tako imenovale. To so bile, in

so še danes - gase.

In še danes so pri nas ta

stara mestna jedra.

So vasi, kjer, bognedaj,

kaj renovirati,

vse je pod spomeniškim varstvom.

In prav je tako.

Res pa je,

da si ta naša burja privošči

vse ostalo,

ruje drevesa, uničuje njive,

da nimaš več nobenih pridelkov.

Za konec lahko rečem to:

Mi, domačini brez burje ne moremo,

malo mora pihati,

ko pa so sunki dvestopetdeset,

je luštno ponoči spati,

ona pa rjove, tuli.

Nihče nas ne razume,

zakaj imamo radi burjo.

Sem kar slišala, kako bi to povedala Saša Pavček! Čestitke za prevod v narečje!