Skozi okno strmim in si želim, da krila dobim
in kakor ptica poletim čez hribe, doline, po poti tišine - tja,
kjer otožnost z Lica izgine, v najlepši kraj,
kjer nežni cvetovi prelepo cveto in ptice pesem nežno pojo,
kjer blažena tišina obdaja naravo, sedim tam
na tem čudovitem kraju ob Tebi, moja dlan se v Tvoji utopi,
nocoj zvezde na nebu le za naju žarijo,
in luna na nebu Je nocoj le za naju dva, vsa v srebru se lesketa,
noč je tiha, povsod tiho Ugašajo luči, ves vset se umiri,
vse tiho spi, le midva Bediva, si zreva v oči,
ni treba besed, pogled govori o sreči brezmejni.
Spomini se vračajo nazaj na prvi dotik,
ko sta prvič se srečale najine dlani In,
ko sem tiho želela sida bi nikdar se ne ločile,
da večno bi ostala ob Tebi,
Ti si moja srečna zvezda, ki sveti mi v temi,
da moj korak se ne zgubi,
Ti, samo Ti si vse kar imam,
Edini, življenje brez Tebe bi bilo zaman,
Ti si tu z menoj vsak dan, vem, da bo jutri nov dan,
čeprav bom tu in Ti boš daleč stran, nikdar ne boš sam.

Maja Kržišnik