"Ob vasi bila frontna je črta,

družina v begunstvu, potrta,

očetje so v goráh se borili,

celo so vas izpraznili..."

Ko smo mi mladi bili,

o tem govorilo se ni.

Šola je raje molčala,

ni nam vsegá prikazala.

A bile vsepovsod so sledi:

čutare, bombe, kosti...

Železje se povsod je dobilo,

je bunkerje drevje zakrilo.

Tisti, ki vse to so prestali,

so zgodbice olepševali,

da ne bi otroke strašíli,

so raje vse v hec obrnili.

Nevedni mi smo ostali,

ko železje po hribih so brali,

da bi za drobiž ga prodali

in revščini dinar dodali.

Čas naprej je hitel,

resničnost s seboj je vzel.

Strahot nihče več ni dojel

in spomin je počasi bledel.

A tujci k nam so hodili

in oni so vse preučili,

so prednike svoje iskali,

na grobove se stare podali.

Zgodovina je končno dorekla,

zakaj Soča krvava je tekla.

Prerokba se je Slavčka izpolnila

in nam vse razjasila.

tolminka